Bovški rudarji

Rudarsko sekirico in kapo je Tolminski muzej pridobil leta 1954

Železovo rudo so v Trenti odkrili sredi 16. stoletja in takrat je dolina močno oživela. Rudo so talili skoraj 200 let. Konec 19. stoletja pa so prebivalci Bovške zaradi vedno večje revščine začeli odhajati v tujino, kot drvarji v Bosno, Slavonijo in Romunijo, večina pa je odšla iskat delo v rudnike sosednjih avstrijskih dežel ali pa v Nemčijo, kasneje tudi v Belgijo, Francijo, Holandijo in Ameriko.

Ponovno odprtje rudnika v Rablju je konec 19. stoletja ponudilo nove možnosti zaposlitve v neposredni bližini. V njem so delali ljudje s celotnega Bovškega. Dnevno odhajanje na delo je bilo značilno predvsem za prebivalce Loga pod Mangartom in Strmca.

Na levi strani ceste, ki nas iz Bovca pripelje v Log pod Mangartom, nas makadamska pot privede do starega, precej poškodovanega in z železnimi vrati skrbno zapahnjenega izhodnega portala. Več kot 90 let star, v živo skalo izklesan vodni rov, »loški štoln«, meri v dolžino kar 4860 m. Rov je bil skozi hriba Predelska glava in Ruševa glava izvrtan leta 1905. Že kmalu po odprtju so ga vsakodnevno začeli uporabljati loški rudarji. Ognjeni krst je doživel v času prve svetovne vojne. Nad odtekajočo vodo so avstrijski vojaki položili tramove in nanje pritrdili ozkotirno železnico. Vodni rov je pomenil strateško izredno pomembno transportno žilo, ki je omogočala najvarnejši pretok vojaške opreme in vojakov na fronto. Promet skozi štoln je bil zelo živahen. Na delo v rudnik je pred drugo svetovno vojno samo iz Loga pod Mangartom odhajalo okrog 90 rudarjev. V 13. obzorju rudniškega jaška, imenovanega Klara, je trudne rudarje čakala akumulatorska lokomotiva z vagoni, da jih je prepeljala skozi rov do železne zapore. Zaporo so zgradili Nemci proti koncu leta 1943, da bi preprečili vdore partizanskih enot. Po drugi svetovni vojni so pregrado odpirali, ko je vlak pripeljal ali odpeljal rudarje, vse do leta 1970.

Odtlej so se v rudnik vozili z avtobusom čez prelaz Predel. Za časa Jugoslavije so portal z okolico varovali in nadzirali vojaki. Konec junija 1991 se je v rudniku še zadnjič oglasila sirena. Rudnik so zaprli. Ostali so le trpki in lepi spomini. Tolminski muzej hrani dele rudarske uniforme, rudarsko kapo in rudarsko sekirico. Zanimiva je rudarska sekirica, ki so jo nosili na paradah. Na njej so prikazani prizori z dela v rovih, rudarski kladivi in stilizirana plamenica.

Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1.1., 1.11. in 25.12.
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
FacebookRSS