Graditelji

Delavci, ki so gradili progo, so prihajali iz vseh delov tedanje Avstro-Ogrske in iz sosednjih držav. Prebivali so v zasilnih lesenih barakah ob progi ali v stanovanjih, ki so jih v najem oddajali podjetni domačini. Ti so v naseljih ob bodoči progi odpirali številne nove gostilne in trgovine, dodaten zaslužek pa jim je prinašala tudi prodaja kmetijskih pridelkov in gradbenega materiala. Mnogi so se pri gradnji železnice zaposlili kot kamnoseki, tesarji ali zgolj navadni delavci. Lastniki vprežne živine so služili s prevažanjem gradbenega materiala in delom na gradbiščih.

S prihodom delavcev so se v krajih ob bodoči progi pojavile številne nevšečnosti in težave, na katere lokalno prebivalstvo v začetku ni bilo dovolj pripravljeno. Pogosti so bili izbruhi nalezljivih bolezni, tatvine, poškodbe zasebnih zemljišč, največ skrbi pa je občinskim oblastem povzročalo zagotavljanje javnega reda in miru.

Graditelji Bohinjskega predora: grof Giacomo Ceconi s sodelavci

Stanovanjsko poslopje podjetja Ceconi v Podbrdu

Vodilni delavci pred vhodom v upravno stavbo podjetja Ceconi v Podbrdu

Stavbe za zdravstveno oskrbo graditeljev Bohinjskega predora v Podbrdu

Odgovorni za potek gradbenih del v Podbrdu, med njimi vodja, inženir F. V. Lusser

Inženir Lusser s sodelavci in gospodinjo pred stanovanjem v Podbrdu

Geometri pred severnim portalom Bohinjskega predora

Strugarska delavnica v Bohinjski Bistrici

Kovači pri delu v kovaški delavnici v Bohinjski Bistrici

Vodilni delavci na južnem gradbišču Bohinjskega predora v Podbrdu

Odhod delavcev na delo v Bohinjski predor

Parna lokomotiva »Podbrdo« za prevoz izkopanega materiala

Vdori podzemnih voda so močno oteževali gradnjo Bohinjskega predora.

Nadzorniki del pred južnim portalom Bohinjskega predora

Na južnem in severnem gradbišču so si pri delu pomagali s parnimi stroji.

Ročni izkop predora Babin zub (danes Vrhovlje)

Začetna dela pri izkopu predora Kneža julija 1904

Gradnja predora Kneža s pomočjo vprežne živine

Delavci pri gradnji podporne lesene konstrukcije železniškega objekta

Gradnja izhodnega portala predora Bača v Bači pri Modreju

Graditelji pred severnim portalom predora Hudajužna

Gradnja podpornega zidu na delu proge med Avčami in Kanalom

Gradnja nosilnega temelja za kamniti lok Solkanskega mostu

Klavže - priprava gradbenega lesa za gradnjo železniške proge

Gradnja čuvajnice v Drobočniku maja 1905

Južni vhod v Bohinjski predor. Zvon na leseni baraki je opozarjal na začetek in konec dela v izmenah.

Vodilni delavci južnega gradbišča pred skoraj dokončanim izhodom iz Bohinskega predora

Številne lesene barake, ki so zrasle ob gradbišču, so služile kot skladišča orodja ali kot začasna bivališča delavcev.

Lesene delavske barake na Dolgi njivi pri Anhovem

Ob južnem portalu Bohinjskega predora so na mogočnem nasipu zgradili železniško postajo, pod njo pa je zrasel novi del Podbrda z gostilnami in trgovinami.

Graditelji Bohinjske proge so spodbudili nagel razcvet gostinske in trgovske ponudbe. Na fotografiji sta Vugova in Mikuževa gostilna na glavnem trgu današnjega Mosta na Soči.

Hotel Črna Prst v Hudajužni, ki je bil zgrajen z denarjem, prisluženim v času gradnje proge.

Par let po dograditvi Bohinjske proge je ob železniški postaji v Klavžah podjetnik Križnič iz Kanala zgradil prvo lesno tovarno na vodni pogon na Primorskem.

Cerkev sv. Barbare v Hudajužni, ki so jo v zahvalo za srečno opravljeno delo postavili graditelji bližnjega predora.

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran