Gradnja

S konkretnimi gradbenimi deli na primorskem delu trase so se prvi soočili v Podbrdu. Podjetje grofa Giacoma Ceconija je namreč že leta 1900 pričelo v osi predvidenega Bohinjskega predora s kopanjem t. i. raziskovalnega rova. Dela na preostalih delih trase bodoče Bohinjske železnice so bila oddana spomladi leta 1903. Odsek od Podbrda do Šempetra je bil razdeljen na devet delov: prvih pet — od Podbrda do Ajbe — je gradilo dunajsko podjetje Redlich in Berger, ostale štiri do Šempetra pa italijansko podjetje Sard in Lenassi.

Največ težav je povzročala gradnja odseka od Podbrda do Grahovega, kjer so morali zaradi plazovitega in vodnatega terena zgraditi kar 8 mostov, 33 propustov in 6 predorov. Najpomembnejši in še danes najbolj občudovani objekti na celotni Bohinjski progi so Bohinjski predor, viadukt Idrijca v Bači pri Modreju in Solkanski most.

Izkop Bohinjskega predora z južne, primorske strani

Utrjevanje nestabilne brežine, junij 1905

Gradnja krajšega viadukta pred čuvajnico Pri Mohorcu v zgornjem delu Baške grape

Zgornji del viadukta Porezen junija 1905

Lesena gradbena konstrukcija za viadukt Seidelbach

Most preko Bače in transportno dvigalo do trase železniške proge

Izhodu iz predora Kuk sledi 400 metrov dolg nasip vzdolž reke Bače.

Čuvajnica pod vasjo Kuk z utrjeno brežino in propustom za vodo

Regulacija struge reke Bače in gradnja nasipa pred vasjo Hudajužna

Dograditvi čuvajnice in nasipa je na odseku pred Hudajužno sledila še gradnja 43 metrov dolge galerije.

Velike količine gradbenega lesa, ki so jih potrebovali pri gradnji, so večinoma prihajale iz bližnjih gozdov.

Regulacija Bače in gradnja nasipa ob izhodu iz predora Hudajužna

Hudajužna, gradnja kamnitih podpornih stebrov, s katerimi so utrdili brežino nad progo.

Utrjevanje brežine ob poti iz Hudajužne v Zakojco

Zasilni most čez Bačo pred predorom Kupovo

Čuvajnica in železniški most pred predorom Kupovo oktobra 1905

Zaključna dela pri izhodu iz predora Kupovo avgusta 1905

Utrjevanje brežine pred predorom Grahovo

Lesena transportna konstrukcija ob izhodu iz predora Grahovo

Izhod iz 384 metrov dolgega predora Kneža na Kneži

Med Knežo in Klavžami se nad stropom železniškega predora Klavže nahaja še krajši cestni predor.

Visoko kamnito podzidje ob izhodu z železniške postaje Podmelec

Gradnja večplastnega kamnitega podpornega zidu v Klavžah

Gradnja viadukta Bača I, le nekaj kilometrov pred iztekom Baške grape

Pogled na 73 metrov dolg viadukt Bača I z druge strani

Z viaduktom Bača II proga še zadnjič preči reko Bačo, nato pa za krajši čas vstopi v nekoliko širšo dolino Idrijce.

Viadukt Bača II, grajen deloma s kamnom deloma z železom, je dolg 60 metrov.

Ozka soteska Soče pod predorom Podselo je bila leta 1938 z izgradnjo hidroelektrarne Doblar povsem spremenjena.

Gradnja kamnite galerije v Doblarju, julij 1905

Betonska galerija nasproti vasi Ročinj maja 1906

Gradnja ločnega podpornega zidu pred Solkanom

Pričetek gradnje galerije na delu proge pred Solkanom

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran