Predor Bukovo

Gradnja predora Bukovo sprva ni bila predvidena. Zanj so se odlo─Źili, ker je bil breg, preko katerega naj bi tekla proga, nestabilen in zato za gradnjo neprimeren. Vendar tudi pod zemljo razmere za gradnjo niso bile ugodne. Zaradi silovitih pritiskov zemeljskih mas se je strop izkopanega predorskega rova ru┼íil, tako da so morali delo nenehno prekinjati. Tik pred prvotno na─Źrtovanim odprtjem proge, oktobra 1905, jim je velik del ┼że izkopanega rova ponovno zasulo. Razmi┼íljali so celo, da bi gradnjo predora povsem opustili in posku┼íali najti drugo, ugodnej┼ío traso. Kljub vsemu so vztrajali in junija 1906 je tudi po tem delu proge vendarle lahko zapeljala prva lokomotiva.

Te┼żav s tem ┼íe ni bilo konec. Predor Bukovo je postal zaradi slabega prezra─Źevanja strah in trepet vseh, ki so se vozili na tej progi. Zaradi velikega naklona so namre─Ź te┼żke tovorne kompozicije vlekle tudi po tri parne lokomotive in pogosto se je dogajalo, da je osebje na vlaku zaradi pomanjkanja kisika padalo v nezavest. Leta 1914 so zato na severni strani predora zgradili prezra─Źevalno napravo. Zrak so v predor dovajali po veliki betonski cevi, zaradi katere se je dol┼żina predora pove─Źala z 927,7 na 937,4 metrov.

´╗┐
Predhodna stran
Za─Źetna stran
Naslednja stran