Cerkev svete Lucije

Začetek gradnje l.1584, posvečena l.1612. Stavbarji svetolucijske cerkve so se pri gradnji zgledovali po znameniti romarski svetogorski baziliki. Obnova med prvo svetovno vojno razdejanega svetišča je s prekinitvami trajala vse do leta 1940 po načrtih slikarja, kiparja in arhitekta Toneta Kralja. Med leti 1927-29 so nastale monumentalne oltarne podobe. Šele desetletje kasneje je umetniku in njegovim svetolucijskim rojakom uspelo doseči zastavljeni cilj. Pod oboki slikovito členjene ladje so svoje mesto dobili prizori Križevega pota in zbor apostolov, v arhitektonsko preprostejšem prezbiteriju se v lunetah niza slikarska pripoved o mučeništvu zavetnice cerkve, strop pa se razpira v apoteozo barve in svetlobe - Poveličanje sv. Lucije.

Kralj se je pred začetkom 2. svetovne vojne (svetolucijska olja so nastala med njegovim bivanjem v Benetkah) vključil med predstavnike novorealistične smeri. Zanjo je motivno značilna žanrska predmetna snov, intimizem, barvni simbolizem, obvladovanje monumentalne forme ter sklicevanje na tradicijo. Slednje v času Kraljevega umetniškega delovanja na Primorskem ni bila le estetska izbira, temveč moralna drža in zgodovinsko pogojeno etično stališče.

dr. Igor Kranjc