Lesena skrinja

Rezljana skrinja

Oprema nekdanjih kmečkih bivališč je bila zelo skromna, zagotovo pa je imela vsaka še najbolj revna hiša v izbi ali spalnici vsaj eno leseno skrinjo. Dokler se konec 19. stoletja niso začele množičneje uveljavljati visoke garderobne omare, so se za shranjevanje maloštevilnih oblačil in posteljnine uporabljale zgolj skrinje.

V osnovi so bile vse enake, razlikovale so se le po uporabljenem lesu in izdelavi prednje stranice. Te so bile pogosto bogato okrašene: nekatere so bile poslikane, druge rezljane, največ občudovanja pa so bile deležne skrinje z intarzijami. Vzorci so bili večinoma geometrijski ali cvetlični, izdelovalci pa so dekoraciji pogosto dodali tudi letnico izdelave.

Večina skrinj je k hiši prišla ob poroki, saj je bil to obvezen del nevestine poročne bale.

Lepo rezljano leseno skrinjo, ki se danes nahaja v Gregorčičevi rojstni hiši na Vrsnem, je Tolminski muzej kupil leta 1966 pri Korenovih v Kobaridu.