Bakrena in bronasta doba

Ropar sončnih koles

Bakrena in bronasta doba

Nekega dne je možakar na svojih roparskih poteh naletel na trgovca in izdelovalca sulic, sekir in čudovitega okrasja. S kamnom ga je treščil po glavi in se polastil njegovega tovora. Srce mu je sprva igralo ob pogledu na dragocenosti, a kmalu so to veselje pokvarili drugačni občutki. Odkar je trgovec za zmeraj zaspal, je v roparjevih možganih kljuvala vztrajna misel, da se z njim lahko zgodi enako. Zagotovo se mu ni oglašala zaradi slabe vesti, ker je ubil človeka, saj takih občutenj ni poznal. Dobro pa je vedel, kako zelo nevarna je lahko hoja skozi gozdove in po samotnih poteh. Z naropanimi dragocenostmi na hrbtu še toliko bolj, saj lahko v vsakem trenutku predenj stopi človeška postava in mu prekriža pot. Lahko se nenadoma odlepi od drevesnega debla, ga oropa in na mestu pokonča ter njegovo mrtvo telo nazadnje zvleče globlje v gozd, kjer postane hrana zverem.

Številne srhljive misli so se mu podile po glavi, in komaj je eno odgnal, že se je pojavila druga. Tudi zaradi njih je hitreje stopal čez neobljudeno pokrajino, v želji, da čim prej dospe do človeških bivališč.

Zaradi gostih oblakov, ki so komajda še nosili vodo, je bil dan že od jutra kisel in teman. Ko je obšel nekaj vzpetin in je pot zavila v gozd, se je znašel v polmraku, ki se je z vsako naslednjo uro še bolj zgostil. Drevesne krošnje so sprva še zadrževale rahel dež, a z nočjo se je spremenil v močan naliv, da je bil moker do kosti. Še dobro, da so nebo parale ogrlice bliskov, saj bi bilo sicer temno kot v rogu. Napredoval je počasi in se v strahu, da bi zašel s poti, pogosto ustavljal in tipal v temo, tovor pa je postajal z vsakim korakom težji. Utrujenost mu je že krepko zlezla v telo, da je na premočenem gozdnatem terenu in pod težkim bremenom s težavo lovil ravnotežje.

Ko je tako blodil po gozdu in v nekem trenutku stopil mimo velike skale, ki se je nekoč prikotalila po pobočju in se ustavila tik nad robom vrtače, ga je spreletelo srhljivo spoznanje, da je pred nekaj urami tu že hodil.

Izpustil je nekaj krepkih, sočnih kletvic na račun hude ure in blodnjaka, v katerem tava to noč, ter nadaljeval pot. Gre v pravo smer ali pa se bo čez nekaj časa ponovno znašel na istem mestu, kjer je sedaj? Mu bo uspelo priti iz gozda? Kaj pa če zgrmi v kakšno brezno? Slišal je za številne zgodbe o čudnih rečeh, ki so jih doživeli nekateri, ko so sami hodili skozi te kraje. Ima to noč tudi njega v krempljih duh kačjeribe, da se vrti v krogu? Se mu le dozdeva ali res sliši šklepetanje njenih požrešnih čeljusti? Se mu bo od tega zmešalo in prave poti ne najde nikdar več? Kaj če se za vedno izgubi?

Šele ob svitu mu je uspelo stopiti iz gozda in prepoznal je pokrajino, ki se je pred njim raztezala do obzorja. Sredi noči je prenehalo deževati, zdaj pa so se skozi oblake prebijali prvi jutranji žarki sonca. Zaradi prestanega napora in strahu, ki ju je doživel v minuli noči, je sklenil, da v bližini skrije naropane dragocenosti. Tako bo hitreje dospel do prvih naselij, kjer si bo za krajši čas odpočil, našel kupca in se šele nato vrnil ponje.

V bližini mlade bukve je skrbno odstranil travno rušo in izkopal dovolj globoko jamo. Preden je vanjo skril naropano blago, si ga je še enkrat natančno ogledal. Iz glinene posode je v roke  pohlepno bronaste ovratnice z obeski, sončna kolesa, v katera so se lovili prvi žarki sonca. Nato jih je skupaj s kosi brona in sekirami skrbno položil nazaj v posodo in jo skril v izkopano jamo. Skrbno jo je zasul, nato pa nanjo nagrmadil še kup kamenja, ki bo varoval zaklad, dokler ne pride ponj.

A se ni nikdar več vrnil. Zla slutnja, ki mu po ropu trgovca ni dala miru, se je uresničila. Na poti mu je zdrsnilo in izginil je v breznu. Mesto, kjer je skril zaklad, pa je v dolgih stoletjih sčasoma prerasel gozd.

 


  1. Kako imenujemo ljudi, ki so kopali rudo, in kako tiste, ki so nato iz nje s taljenjem in mešanjem pridobivali baker in bron?
  1. Opiši postopek izdelave prvih kovinskih izdelkov.
  1. Naštej nekaj najpogosteje najdenih bronastih predmetov.
  1. Kje se nahajajo najbolj poznana bronastodobna najdišča v Sloveniji in kako imenujemo ljudi, ki so tam prebivali?
  1. Kako se imenuje čoln, ki so ga izdelovali s pomočjo sekir in ognja?
  1. Nariši oziroma opiši okrogel obesek, najden med ostalimi predmeti, in povej kaj predstavlja.
Priporočila ob obisku muzeja
V muzeju se trudimo, da vam obisk pri nas ostane v spominu kot prijetno doživetje. Da bo za vse tudi varen, vas prosimo, da spoštujete tukaj navedena priporočila.
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno

skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS