Novejša doba - 1. svetovna vojna in čas pod Italijo

Dan v šoli

Novejša doba - 1. svetovna vojna in čas pod Italijo

Pepa je učitelja razumela le napol, saj ni govoril v njenem jeziku. Pripovedoval je nekaj o našem kralju, ki v resnici ni bil njen kralj, a so jo zdaj učili, da je. Sinjor maestro je medtem vzneseno korakal pred katedrom in opisoval pomembne bitke in zmage prečudovite nostregrandepatrije. V svojem zanosu je postajal vse glasnejši in skozi odprta okna učilnice je njegove besede odnašalo daleč med sosednje hiše.

»Napihuje se kot žaba,« ji je šepnila sošolka, da sta se skrivoma zahihitali.

To je Pepo spomnilo, da že dolgo ni bila pri mlaki. Spomladi sta jo s sestro Vero odkrili za ločjem pod vasjo in mlaka je takrat mrgolela od žabjega življenja. Potem je tudi sama pogosto zahajala tja in ob njej je lahko prebila cele ure. S šibo je drezala med paglavce in plašila žabe, ki so razkrečene lebdele na vodni gladini. Kaj vse bi dala, da bi zdaj čepela tam in poslušala žabje regljanje!

In kaj vse bi dala, da bi bila z njo tudi Vera, ki je poznala cel kup zgodb in pesmi. Tudi njo je naučila veliko pesmic, da sta jih včasih skupaj zapeli. Vera je bila že učiteljica. Tudi ona bo, ko bo velika. Že zdavnaj je tako sklenila. Čeprav zdaj ni več povsem odločena o tem. Noče, da jo nekoč pošljejo daleč od doma, kot so Vero. Najprej je morala otroke učiti visoko v hribovskih vaseh, potem pa so jo poslali daleč na jug Italije. Doma jo vsi zelo pogrešajo, še najbolj pa jo pogreša sama.

»Giuseppe Gasperini!« je v Pepine spomine ostro zarezal glas učitelja, ki je obenem s palico silovito udaril po katedru. Sledila je smrtna tišina. Pretrgal jo je učitelj, ki je ves zaripel v obraz zakričal: »Qui si parla soltanto italiano! (Tukaj se govori samo italijansko)«

Pepa je vedela, kaj bo sledilo. Vsi bodo morali položiti roke na šolske klopi in dobili jih bodo s palico po prstih. Učitelj je bil hudoben, vedno se je jezil nanje in po šoli je pogosto koga zaklenil v učilnico, da do večera ni mogel domov.

Njena Vera ima rada otroke, nikdar jih ne tepe, in tudi vsi otroci, ki jih je učila, so imeli radi njo. Tisto noč, ko je pri njih prespala Verina prijateljica, ju je slišala, ko sta se pogovarjali o tem. Pepa se je pretvarjala, da spi, in obenem vlekla na ušesa. Tudi Verina prijateljica je bila učiteljica in živo se spominja, da sta dolgo v noč šepetaje nekaj premlevali. Vsega ni razumela, a zagotovo sta razmišljali, ali naj uideta čez mejo ali ne. Naj ostaneta in trmasto vztrajata? Kaj se bo zgodilo z domačimi, če gresta čez? Jih bodo zaprli, jih bodo mučili? Bi jim verjeli, da ne vedo ničesar o njiju? Nazadnje sta sklenili ostati, pa naj se zgodi karkoli.

Učiteljev strogi glas je iztrgal Pepo iz spominov. V razredu je bilo slišati le škripanje peresnikov, ki so se otrokom zatikali po papirju, in cviljenje krede, s katero je Jožek po nareku pisal na tablo:

Sono fiero di essere Italiano (Ponosen sem, da sem Italijan).

 


  1. Boj za slovenski jezik in nacionalne pravice Slovencev se je ob koncu 19. stoletja razširil tudi v dolino Soče. V čem se je kazal? Kako imenujemo glavna dva politična in nazorska tabora, ki sta delila tedanje prebivalstvo?
  1. Nove politične razmere in nagel razvoj industrije so poslabšali položaj kmetov, ki so zato začeli množično zapuščati domačije in odhajali iskat delo drugam. Kam so se selili in kako z eno besedo imenujemo ljudi, ki zaradi ekonomskih in drugih razlogov zapustijo domači kraj?
  1. K lažjemu gibanju ljudi iz enega kraja v drugega je precej pripomogla tudi železnica. Kdaj smo Slovenci dobili prvo železniško progo? Katera železniška povezava je bila najpomembnejša za ljudi ob Soči, kdaj je bila zgrajena in kakšne spremembe je prinesla?
  1. Močna nacionalna gibanja in na drugi strani vedno večji apetiti evropskih držav po novih ozemljih so pripeljali do velike politične krize, ki se je razvila v vojaški spopad svetovnih razsežnosti. Kako ta spopad imenujemo, katere so bile glavne vojskujoče se sile in kakšno vlogo je imela v tem spopadu dolina Soče?
  1. Kje in kako se na našem ozemlju kažejo ostanki velikega vojaškega spopada?
  1. Po koncu 1. svetovne vojne so kraji v zahodni Sloveniji dobili novega gospodarja. Katerega? Kako imenujemo novonastalo mejo, ki je Primorske Slovence ločila od matičnega naroda? Kako se imenujeta obrambni liniji, s pomočjo katerih so varovali novo mejo?
  1. Kakšne so bile razmere v času pod italijansko upravo? Kako imenujemo italijansko nacionalno in politično gibanje, ki je s svojim delovanjem primorskim Slovencem prizadejala največ hudega?
  1. Kako imenujemo organizacijo, ki se je borila proti potujčevanju in omejevanju pravic primorskih Slovencev pod Italijo? Kako in s kakšnimi sredstvi je opozarjala na razmere v novi domovini? Kako so se na njihovo delovanje odzivale italijanske oblasti?
  1. Kaj je privedlo do izbruha 2. svetovne vojne in kakšno usodo je v tem času doživela Slovenija? Katera obeležja 2. svetovne vojne se nahajajo v Posočju?
Priporočila ob obisku muzeja
V muzeju se trudimo, da vam obisk pri nas ostane v spominu kot prijetno doživetje. Da bo za vse tudi varen, vas prosimo, da spoštujete tukaj navedena priporočila.
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno

skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS