Novejša doba - Obdobje po 2. svetovni vojni

Novejša doba - Obdobje po 2. svetovni vojni

Na dvorišču tete Rože je rasla vrtnica, ki ji daleč naokrog ni bilo enake. S svojimi dolgimi poganjki je na gosto preraščala vso južno steno hiše in segala je že skoraj do strehe. Teta Roža je bila zelo ponosna nanjo in imela jo je tako zelo rada, da je vsak dan vsaj nekaj časa brkljala okrog nje. Pregledovala ji je liste, upogibala vejice in pozorno opazovala brste. Okopavala jo je in vsake toliko časa ji je postlala z jajčnimi lupinami. Okrog nje je na debelo trosila pepel, včasih tudi kavno usedlino. Zalivala in škropila jo je s čajem iz kopriv in ji enkrat ali dvakrat v letu privoščila celo tobak.

»Zgolj za vsak slučaj, če bi morda od kje prineslo uši,« je ob takih priložnostih govorila.

Ko je vse to počela, se ji je zdelo samoumevno, da sta se z vrtnico pogovarjali. Teta Roža je govorila glasno, vrtnica pa neslišno. Vendar so morali cvetličini odgovori po nekem čudežu priti v glavo tete Rože, saj je vedno vedela, kaj vrtnica v tistem trenutku najbolj potrebuje.

Tako je teta Roža vsako leto potrpežljivo čakala na svoj najljubši čas v letu. Nastopil je, ko so se iz popkov izvili rožnati cvetovi in je njihov omamni vonj napolnil dvorišče, se razširil med okoliške vrtove in zaplaval čez hiše. Cvetja je bilo vsako leto več in ker ga je bilo toliko, so bili z njim obdarovani še prijatelji, sosedje in vsi, ki so poznali teto Rožo. 

Ravno ko je napočil čas, v katerem vrtnice najbolj razkošno cvetijo, je njihov kraj vznemirila nepričakovana novica. Sprva se jim je zdela neverjetna, a kmalu se je izkazala za resnično. Skozenj se bo s svojim cenjenim gostom iz daljne Afrike peljal sam prvi mož njihove mlade države!

Novica je povzročila pravi direndaj. Spodbudila je vse vaščane, tudi tiste z najbolj zakotnih klancev, da so pometali in pomivali ulice ter pločnike. Očistili so vsa okna, izpraznili smetnjake in še celo muhe obrisali s cestnih svetilk. Na vrtovih so se sušile sveže oprane bele bluze in rdeče pionirske rute so bile skrbno zlikane. Čeprav je bilo dela čez glavo, so člani vaškega pevskega zbora ob večerih našli čas za vaje. Po natančnem premisleku je nastal venček domoljubnih pesmi, s katerim so želeli obiskovalcem izkazati dobrodošlico.

Nazadnje je napočil težko pričakovani dan. Ob cesti, ki je vodila skozi njihov kraj, so se pričeli zbirati pražnje oblečeni ljudje. Vsi so bili prijetno vznemirjeni in ponosni, ker bodo vsak čas pričakali tako visok obisk. Vse je bilo čisto kot iz škatlice, umita okna so se bleščala v soncu, hiše so krasile zastave, ki so plapolale v vetru, in pevski zbor se je uglaševal s prepevanjem ljudskih pesmi.

Nekomu je takrat padla v glavo zamisel, da bi gostom lahko v pozdrav pomahali s cvetjem. Šolarjem se je zdela zamisel lepa in posebna, za vsako ceno so jo hoteli uresničiti. Nemudoma so se razbežali med hiše, vendar rož niso našli nikjer. Pionirji so se zato kmalu zgrnili na vrt tete Rože, saj je le njena vrtnica prav v tistem jutru odprla na tisoče cvetov.

Končno je napočil trenutek, ki so mu v preteklih dneh vsi namenjali toliko časa. Po cesti so se pripeljale črne limuzine, za steklom je bilo videti roko, ki jim je mahala v pozdrav, in navdušenje je doseglo vrhunec, ko so avtomobile zasuli slapovi rožnatih cvetov.

Topel poletni vetrc jih je še pozno v noč vrtinčil po cesti in se z njihovimi cvetnimi lističi igral še dolgo potem, ko so se že oglašali bramorji, kobilice in črički.

1. Konec 2. svetovne vojne je prinesel novo politično ureditev. Kako se je imenovala in katere so bile njene osnovne značilnosti? Kakšno ime si je nadela novonastala država? Katere republike so jo sestavljale ter kdo je bil njen dolgoletni voditelj?

   Nova država, imenovana najprej FLRJ (Federativna  ljudska republika Jugoslavija) in kasneje SFRJ (Socialistična federativna republika Jugoslavija), je prevzela socialistično ureditev. Glavne značilnosti nove ureditve so bile splošna enakopravnost, ljudska oblast, velik vpliv države na vodenje gospodarstva, prevlada komunistične politične usmeritve in onemogočanje večstrankarskega sistema ter ločitev cerkve od države. Znotraj Jugoslavije je bilo v tako imenovano federacijo združenih šest republik (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Makedonija, Črna gora, Bosna in Hercegovina) in dve avtonomni pokrajini (Vojvodina in Kosovo). Do smrti leta 1980 je državo vodil predsednik Josip Broz Tito.

2. Kaj se je po koncu 2. svetovne vojne dogajalo na slovenski zahodni meji? Katera pomembnejša mesta smo Primorci izgubili s podpisom Osimskega sporazuma leta 1975?

   Meja Jugoslavije oz. Slovenije z Italijo še dolgo let po vojni ni bila natančno določena. Sporno območje, imenovano Julijska krajina, je bilo razdeljeno na cono A, ki je spadala pod anglo-ameriško vojaško upravo, in cono B, ki so jo upravljali pripadniki jugoslovanske armade. Posebno območje je predstavljalo še Svobodno tržaško ozemlje. Z dokončno določitvijo zahodne meje ter podpisom Osimskega sporazuma smo Primorci izgubili Trst in Gorico.

3. Kdo so bili brigadirji in kaj razumeš pod besedno zvezo "udarniško delo"? Pri graditvi katerega primorskega mesta so imele delovne birgade zelo pomembno vlogo?

   Brigadirji so bili po večini mladi ljudje, ki so s prostovoljnim, neplačanim oz. tako imenovanim udarniškim delom pomagali pri obnovi porušene domovine in gradnji infrastrukture. Mladinske delovne brigade so postavile prve temelje današnjega mesta Nova Gorica, ki je pričelo na travnikih ob novi meji rasti po izgubi mesta Gorica.

4. Kako se je imenovala denarna enota nove države? Kateri je bil glavni sporazumevalni jezik v državi?

   Denarna enota nove države se je imenovala dinar. Uradni jezik je bil srbo-hrvatski, v posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah pa so uporabljali jezik prevladujoče nacije. V Sloveniji je bil tako uradni jezik slovenščina. Srbohrvaščina se je uporabljala samo v vojski in nekaterih zveznih organih, kot eden izmed šolskih učnih predmetov pa je bila vključena tudi v osnovnošolski učni program.

5. Kdo so bili cicibani, pionirji in mladinci? Kako so se do razpada Jugoslavije nazivali osnovnošolske učiteljice in učitelji?

   Predšolski otroci so se imenovali cicibani. Ob vstopu v 1. razred so bili na državni praznik 29. novembra sprejeti v pionirsko organizacijo in so postali pionirji. Njihov najvidnejši razpoznavni znak sta bili modra pionirska kapa in rdeča ruta. Ob koncu 7. razreda, na praznik Dneva mladosti, pa so pionirji postali mladinci. Osnovnošolske učiteljice in učitelji so se tedaj nazivali »tovarišice« in »tovariši«.

6. Kakšne ukrepe je Jugoslavija sprejela na področju kmetijstva?

   Pod vplivom agrarnih reform drugod po Evropi so tudi v Jugoslaviji po koncu 2. svetovne vojne začeli uvajati zadružništvo. Kmetje so skupaj obdelovali obsežne zadružne kmetijske površine, ki so nastale tako, da so združili več kmetij, ki so bile dotlej v rokah premožnejših kmetov ali drugih nasprotnikov nove oblasti. Polovico zemlje, zlasti gozdov, je bilo podržavljenih. Proces razlaščanja, ki je bil v prvih letih po vojni zelo pogost, imenujemo tudi nacionalizacija.

7. Kaj razumeš pod besedo industrializacija? Kakšen vpliv je imela na slovensko podeželje?

   Industrializacija je proces uvajanja in širjenja industrijske dejavnosti na področja, kjer dotlej ni bilo razširjena. V času industrializacije so se gradile in odpirale številne nove tovarne in drugi delavski obrati, ki so za svojo dejavnost rabili veliko delovne sile. Ker je te, zaradi hitre rasti industrije, v tedanjih mestih začelo kmalu primanjkovati, je država načrtno spodbujala priseljevanje s podeželja v mesta, ki so se zato naglo širila. Podeželje je zaradi tega ostalo brez zadostne delovne sile, saj so vasi zapuščali predvsem mladi, ki so v mestih videli boljšo prihodnost. Številne kmetije so sčasoma ostale brez naslednikov in so opustile svojo dejavnost ali celo propadle.

8. Naštej nekaj pomebnejših slovenskih podjetij in blagovnih znamk tistega časa. Katera podjetja so delovala v Posočju in s čim so se ukvarjala?

   Pomebnejša slovenska podjetja so bila: Alpina Žiri, Peko Tržič, Planika Kranj – obutvena industrija; Iskra Kranj, Gorenje iz Velenja, LTH Škofja Loka – elektro industrija; TAM (Tovarna avtomobilov Maribor), Tomos – avtomobilska industrija;  Slovenijavino, Talis Maribor, Union, Zlatorog, Ljubljanske mlekarne, Mlinotest Ajdovščina, Žito Ljubljana, Kolinska Ljubljana – živilsko prehrambena industrija;  Litostroj, Železarna Jesenice, Železarna Ravne na Koroškem – težka kovinska industrija; Mura, Pletenine Ljubljana, Toper, Lisca, Beti Metlika – tekstilna industrija; Slovenijales, Stol Kamnik, Brest Cerknica – lesna industrija; Color Medvode, Krka, Lek Ljubljana, - kemična industrija, Elan in druga.
   Glavna, v Posočju nastala podjetja pa so bila: Tovarna obutve Jelen Tolmin, tekstilna tovarna Bača v Podbrdu, Tovarna pohištva Krn v Klavžah, Avtoelektro Tolmin, Metalflex Tolmin, Planika Kobarid, TIK - tovarna igel Kobarid, TKK – tovarna krede Kobarid, ČIB Bovec, Avtoprevoz Tolmin, trgovsko podjetje Alpkomerc Tolmin,  Salonit Anhovo in druga.

9. Kako se imenuje najbolj znamenita slovenska brezalkoholna pijača, nastala po koncu 2. svetovne vojne? Kakšne so njene sestavine in kdaj je bila dana v prodajo?

   Najbolj poznana brezalkoholna pijača je Cockta, ki so jo izdelali v ljubljanskem podjetju Slovin leta 1952. Poleg šipka, karmeliziranega sladkorja in vitamina C ji daje okus še 12 drugih zelišč.

10. Kaj je pripeljalo do razpada SFRJ? Kdaj je Slovenija postala samostojna država in kdo je bil njen prvi predsednik?

    Glavni razlog za povečevanje nesoglasij med Slovenijo in zvezno oblastjo v Beogradu je bil nesorazmeren ekonomski razvoj. Predvsem Slovenija in Hrvaška sta v razvoju napredovali hitreje kot ostale republike ter s tem v skupno zvezno blagajno prispevali več kot ostali. Vedno večje razlike med posameznimi deli države je želela močna centralistična oblast na silo zmanjševati, čemur se je Slovenija v 60. letih začela upirati. Ekonomske in nacionalne težnje po čimvečji samostojnosti posameznih republik so se po smrti Josipa Broza Tita leta 1980 še povečale. Na plebiscitu, ki ga je slovensko politično vodstvo izpeljalo decembra 1990. leta, so se prebivalci republike Slovenije z veliko večino odločili za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, ki je bila 25. junija 1991 tudi uradno razglašena. Njen prvi predsednik je bil Milan Kučan.