Novejša doba - Obdobje po 2. svetovni vojni

Obisk

Novejša doba - Obdobje po 2. svetovni vojni

Na dvorišču tete Rože je rasla vrtnica, ki ji daleč naokrog ni bilo enake. S svojimi dolgimi poganjki je na gosto preraščala vso južno steno hiše in segala je že skoraj do strehe. Teta Roža je bila zelo ponosna nanjo in imela jo je tako zelo rada, da je vsak dan vsaj nekaj časa brkljala okrog nje. Pregledovala ji je liste, upogibala vejice in pozorno opazovala brste. Okopavala jo je in vsake toliko časa ji je postlala z jajčnimi lupinami. Okrog nje je na debelo trosila pepel, včasih tudi kavno usedlino. Zalivala in škropila jo je s čajem iz kopriv in ji enkrat ali dvakrat v letu privoščila celo tobak.

»Zgolj za vsak slučaj, če bi morda od kje prineslo uši,« je ob takih priložnostih govorila.

Ko je vse to počela, se ji je zdelo samoumevno, da sta se z vrtnico pogovarjali. Teta Roža je govorila glasno, vrtnica pa neslišno. Vendar so morali cvetličini odgovori po nekem čudežu priti v glavo tete Rože, saj je vedno vedela, kaj vrtnica v tistem trenutku najbolj potrebuje.

Tako je teta Roža vsako leto potrpežljivo čakala na svoj najljubši čas v letu. Nastopil je, ko so se iz popkov izvili rožnati cvetovi in je njihov omamni vonj napolnil dvorišče, se razširil med okoliške vrtove in zaplaval čez hiše. Cvetja je bilo vsako leto več in ker ga je bilo toliko, so bili z njim obdarovani še prijatelji, sosedje in vsi, ki so poznali teto Rožo. 

Ravno ko je napočil čas, v katerem vrtnice najbolj razkošno cvetijo, je njihov kraj vznemirila nepričakovana novica. Sprva se jim je zdela neverjetna, a kmalu se je izkazala za resnično. Skozenj se bo s svojim cenjenim gostom iz daljne Afrike peljal sam prvi mož njihove mlade države!

Novica je povzročila pravi direndaj. Spodbudila je vse vaščane, tudi tiste z najbolj zakotnih klancev, da so pometali in pomivali ulice ter pločnike. Očistili so vsa okna, izpraznili smetnjake in še celo muhe obrisali s cestnih svetilk. Na vrtovih so se sušile sveže oprane bele bluze in rdeče pionirske rute so bile skrbno zlikane. Čeprav je bilo dela čez glavo, so člani vaškega pevskega zbora ob večerih našli čas za vaje. Po natančnem premisleku je nastal venček domoljubnih pesmi, s katerim so želeli obiskovalcem izkazati dobrodošlico.

Nazadnje je napočil težko pričakovani dan. Ob cesti, ki je vodila skozi njihov kraj, so se pričeli zbirati pražnje oblečeni ljudje. Vsi so bili prijetno vznemirjeni in ponosni, ker bodo vsak čas pričakali tako visok obisk. Vse je bilo čisto kot iz škatlice, umita okna so se bleščala v soncu, hiše so krasile zastave, ki so plapolale v vetru, in pevski zbor se je uglaševal s prepevanjem ljudskih pesmi.

Nekomu je takrat padla v glavo zamisel, da bi gostom lahko v pozdrav pomahali s cvetjem. Šolarjem se je zdela zamisel lepa in posebna, za vsako ceno so jo hoteli uresničiti. Nemudoma so se razbežali med hiše, vendar rož niso našli nikjer. Pionirji so se zato kmalu zgrnili na vrt tete Rože, saj je le njena vrtnica prav v tistem jutru odprla na tisoče cvetov.

Končno je napočil trenutek, ki so mu v preteklih dneh vsi namenjali toliko časa. Po cesti so se pripeljale črne limuzine, za steklom je bilo videti roko, ki jim je mahala v pozdrav, in navdušenje je doseglo vrhunec, ko so avtomobile zasuli slapovi rožnatih cvetov.

Topel poletni vetrc jih je še pozno v noč vrtinčil po cesti in se z njihovimi cvetnimi lističi igral še dolgo potem, ko so se že oglašali bramorji, kobilice in črički.

 


  1. Konec 2. svetovne vojne je prinesel novo politično ureditev. Kako se je imenovala in katere so bile njene osnovne značilnosti? Kakšno ime si je nadela novonastala država? Katere republike so jo sestavljale ter kdo je bil njen dolgoletni voditelj?
  1. Kaj se je po koncu 2. svetovne vojne dogajalo na slovenski zahodni meji? Katera pomembnejša mesta smo Primorci izgubili s podpisom Osimskega sporazuma leta 1975?
  1. Kdo so bili brigadirji in kaj razumeš pod besedno zvezo "udarniško delo"? Pri graditvi katerega primorskega mesta so imele delovne birgade zelo pomembno vlogo?
  1. Kako se je imenovala denarna enota nove države? Kateri je bil glavni sporazumevalni jezik v državi?
  1. Kdo so bili cicibani, pionirji in mladinci? Kako so se do razpada Jugoslavije nazivali osnovnošolske učiteljice in učitelji?
  1. Kakšne ukrepe je Jugoslavija sprejela na področju kmetijstva?
  1. Kaj razumeš pod besedo industrializacija? Kakšen vpliv je imela na slovensko podeželje?
  1. Naštej nekaj pomebnejših slovenskih podjetij in blagovnih znamk tistega časa. Katera podjetja so delovala v Posočju in s čim so se ukvarjala?
  1. Kako se imenuje najbolj znamenita slovenska brezalkoholna pijača, nastala po koncu 2. svetovne vojne? Kakšne so njene sestavine in kdaj je bila dana v prodajo?
  1. Kaj je pripeljalo do razpada SFRJ? Kdaj je Slovenija postala samostojna država in kdo je bil njen prvi predsednik?
Priporočila ob obisku muzeja
V muzeju se trudimo, da vam obisk pri nas ostane v spominu kot prijetno doživetje. Da bo za vse tudi varen, vas prosimo, da spoštujete tukaj navedena priporočila.
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno

skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS