Srednji in novi vek - Družabno življenje

Punčka iz cunj

Srednji in novi vek - Družabno življenje

Že od ranega jutra so se iz okoliških dolin in hribovskih vasi na tolminski trg zgrinjali ljudje. Hodili so tiho, a žarečih pogledov in polni pričakovanj. V mislih so preštevali krajcarje in računali, koliko jih bo ostalo, ko bodo kupili vse potrebno. Bil je velik cerkveni praznik, ki je rasel v lep in sončen dan. Z njim se je širilo njihovo veselje nad skorajšnjim snidenjem s sorodniki in starimi znanci. Od daleč se je slišalo zvoke trobent in piščali, kar je ljudi spodbudilo, da so stopili hitreje. Med njihove glasne pogovore, vesele pozdrave, klice in smeh so se mešale trpkejše vesti o tistih, ki so prišli na kant.

Mimi pred tem še nikoli ni bila na semnju, čeprav si je to zelo želela. Že večkrat je vlekla na ušesa, ko so se pogovarjali o njem. Iz besed, ki jih je ulovila, je semenj v njeni predstavi zrasel v nekaj velikega, pisanega in sladkega, veselega in lepega. Tokrat jo je mati prvič vzela s seboj. Mimi se je močno oklepala njene roke, saj jo je bilo strah, da se bo v gneči izgubila. Bliže kot sta prihajali, več je bilo ljudi in več pogovorov, ki jih je le za silo razumela.

»Je mar Gatej že naredil kolo? Tisto, ki se vrti in se nikoli ne ustavi?«

»A perpetuum mobile misliš?«

»Ja, tisto!«

»Pravijo, da ga je že skoraj naredil, a se je nekaj zataknilo. Zdaj znova poskuša.«

»Če odkrito povem, jaz mislim, da mu ne bo uspelo.«

»Hm, mogoče pa bo …«

Za perpetumobile ni Mimi še nikdar slišala. Kaj sta imela nunca v mislih, ko sta se o njem pogovarjala, ji že naslednji hip ni bilo več mar. Z materjo sta prišli na plac, kjer so bile okoli in okoli razpostavljene stojnice, ki so se šibile pod težo razstavljenega blaga. Med njimi se je trlo ljudi, ki so si ogledovali in kupovali ponujeno. Bilo je toliko vsega in Mimi bi najraje stekla naokrog, da bi si vse ogledala. A namesto tega se je le še močneje oklenila materine roke.

Zlili sta se z reko ljudi, ki ju je nosila od stojnice do stojnice. Ob njih sta se ustavljali le toliko, da je mati računala, barantala s kramarji in otipavala ponujeno blago. Pobožala je kamrik, s prsti zdrsela čez nežne čipke in že sta hiteli naprej. Postali sta pred razstavljeno zemljeno posodo. Toliko skledic, loncev, lončkov in vrčkov pa glinastih piščali in čisto majhnih skodelic Mimi še ni videla. A reka ljudi ju je že nesla dalje. Mimo Lokovčanov, ki so prodajali žeblje, motike, sekire, plevenice, mimo svetlečih bakrenih loncev, škafov in pinij pa mimo stojnice z žoki, na roko izdelanimi toplimi copati, mimo košev in oprtnikov, pletenih iz vrbovih šib, do stojnice z dišečimi medenimi srci in slastnimi cedelami.

»Zdaj bova pa tudi zate nekaj kupili,« je rekla mati. Ustavili sta se na vogalu, kjer so ponujali razstavljene igrače. Med lesenimi konjički, vozički, piščalkami in trobentami so v zibelkah ležale majhne punčke iz cunj. S svojimi narisanimi očesci so zrle vanjo, da je Mimi obstala kot začarana. Ko si je smela eno izbrati, jo je močno stisnila k sebi, da je v gneči ne bi izgubila.

Dan se je že prevešal v večer, a zdelo se je, da ga na semnju še dolgo ne bo konec. Iz gostiln so na plan bučali strastni pogovori in mednje so se včasih vrinili vzkliki: »Naj živi cesar!« in »Dol s cesarjem!«

Vesela glasba je mlado in staro vabila na ples, da so zasrbele pete, in vse se je vrtelo še dolgo v noč.

 


  1. Ob napornem delu so naši predniki vedno našli čas tudi za sprostitev in zabavo. Ob katerih priložnostih so se zbirali? Kako imenujemo zabavo s plesom, na kateri se je običajno zbrala cela vas?
  1. V vsakem kraju je bilo več različnih mest, kjer so se ljudje dnevno srečevali in si izmenjevali novice. Naštej jih.
  1. Tekom stoletij so se razvili različni običaji (šege in navade), ki so se ravnali po cerkvenem, letnem in delovnem koledarju. Naštej par običajev, povezanih s cerkvenim letom, ter nekaj šeg in navad, povezanih z letnim in delovnim ciklom. Katere pa so šege in navade življenjskega kroga?
  1. Kakšna pa je bila zabava višjih slojev? Kje in kako so se srečevali in zabavali plemiči in meščani?
  1. Pomebno vlogo v življenju človeka v srednjem in novem veku je imela Cerkev. V čem se je kazal njen vpliv? Kako imenujemo gibanje, ki je nastalo ob koncu srednjega veka kot odgovor na zahteve in način življenja najvišjih cerkvenih stanov? Kdo je bil glavni nosilec tega gibanja pri nas in kateri so njegovi najpomembnejši dosežki?
Priporočila ob obisku muzeja
V muzeju se trudimo, da vam obisk pri nas ostane v spominu kot prijetno doživetje. Da bo za vse tudi varen, vas prosimo, da spoštujete tukaj navedena priporočila.
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno

skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS