Srednji in novi vek - Gospodarstvo in trgovina

Srednji in novi vek - Gospodarstvo in trgovina

Volkovi so vso noč obkrožali planino, a so se preveč bali gorečih grmad, da bi se ji bolj približali. Živina je bila nemirna, vendar na varnem, saj so jo pastirji zvečer zgnali v mederje. Živali so čutile volka. Čreda se je umirila, šele ko so sončni žarki obliznili nebo. Kmalu zatem je čez planino poneslo omamen vonj pravkar skuhanih koruznih žgancev. Mlekar Tone jih je pripravljal vsako jutro. Vstajal je prvi in poskrbel, da je z njimi napolnil veliko skledo in jo postavil na mizo, še preden je odšel na svisli budit pastirje. Najmlajši med njimi je bil Peterček, pastir  je bil že drugo leto.

»Danes dobro pazi na živino, volkovi so še vedno v bližini,« je skrbelo Toneta.

»Mhm,« je polnih ust prikimal Peterček.

»Ovce imej ves čas na očeh.« Tone je dolival vroče mleko v skodelo in pogledoval Peterčka. Fantič je bil droban in lačnemu volku bo težko kos. A Peterček se volka ni bal, bolj bi ga bilo strah medveda. Tega pa v letošnjem poletju še ni bilo čez planino.

Sonce je lezlo vedno više na nebo. Postajalo je vroče, da so še krave iskale senco. Ovce so se stisnile pod staro bukev, le za koze se je zdelo, da ne občutijo vročine. V senci je obsedel tudi Peterček. Obrnjen je bil proti visokim pečem, ki so se dvigale nad planino, in s pogledom sledil njihovim vrhovom: Migovec, Škrbina, Podrta gora, Kuk. In Bogatin. Gora, polna zlata in dragih kamnov! Še nihče ni prišel do njih in pogubila je skoraj vsakogar, ki je do sedaj poskusil.

Lansko jesen jo je sosedov Martin komaj odnesel živ. Tako dolgo je brskal naokrog, da je odkril rov, ki ga je pripeljal globoko v goro. Vendar o zakladu ni bilo sledu. Ko se je pozno popoldan vračal domov, se mu je pripetilo, da je zašel. Do večera je taval po gorah in iskal stezo, ki pelje v dolino. Sama sreča, da ni zgrmel v kakšen prepad, in še večja, da je nazadnje našel pot! Martin si je prisegel, da ne bo nikdar več lezel v Bogatin.

Peterček pa morda bo. Čez nekaj let, ko bo nekoliko večji. Vzpenjati se bo pričel pri izviru Tolminke in ped za pedjo preiskal ves hrib. Ko bo v gori našel zlato, bo z njim kupil krave in koze in imel bo največjo čredo ovac. Imel bo svoje pastirje in svojega mlekarja. Na potoku bo postavil žago in mlin in imel bo vsega dovolj, tako da nikdar več ne bo lačen.

Pozno popoldan je odgnal čredo do stanu. Že od daleč je slišal Toneta, ki je glasno prepeval veselo pesem, da je odmevalo med hribi.

»Če bi jst j’mu repetnice, sfrlu bi čez tri garice …«

Ko je zagledal Peterčka, mu je zaklical: »Ko pomolzeš, te čakajo obrezki. Pojej jih, da boš hitro zrasel.«

Peterčku so se zasvetile oči, obrezke je imel zelo rad. Še posebno dobri so bili takrat, ko mu jih je Tone stopil v kozici in z njimi zabelil žgance.

»Biti moraš velik in močan, da prideš za mano v Ameriko!« se mu je spodbudno nasmehnil.

»Boš res šel tja?«

Peterčku je bilo žal, da Toneta ne bo več na planini. Pogrešal bo njegove šale in zgodbe, s katerimi jim je krajšal dolge večere. Pogrešal bo njegove žgance, vsi pa bodo pogrešali njegov izvrsten sir.

»Ja, v Ameriko pojdem. Čez nekaj let, brž ko zaslužim za pot.«

Še nekaj let, je pomislil Peterček. V tem času zrastem. V Ameriko pa ne bom šel, v Bogatin pojdem.

1. Najpomembnejša dejavnost ljudi v srednjem veku je bilo kmetovanje. Kako so tedaj obdelovali polja, kateri so bili glavni pridelki? Kakšna je bila vloga živinoreje?

   Najprej so polja prekopali z motikami in preprostim lesenim ralom, ki ga je kasneje zamenjal učinkovitejši plug s kovinskim rezilom. Ker polj niso gnojili, so se po nekaj letih izčrpala, zato so jih zamenjali z drugimi. Pridelovali so predvsem žita in raznovrstne poljske pridelke (bob, grah, leča, čebula, česen, korenje, zelje, repa, buče). Sejali so tudi lan in konopljo ter se ukvarjali z gojenjem necepljenega, divjega sadja.  Živino, ki se je preko celega leta pasla na prostem (pašništvo), so redili kot delovne živali (konji, voli) ali za potrebe prehrane (goveja živina, ovce, koze, prašiči, perutnina).

2. V začetku srednjega veka je bila Evropa še dokaj redko poseljena. Z izboljšanjem življenjskih pogojev pa je začelo število prebivalstva naraščati, zaradi česar so se večale tudi potrebe po novih obdelovalnih površinah. Kako je potekala poselitev novih območij in pridobivanje novih kmetijskih površin?  Kako z eno besedo imenujemo ta proces?

   Imenuje se kolonizacija. Najprej so z izsekavanjem gozda ali izsuševanjem močvirij poselili najugodnejša nižinska območja, nato so se postopoma selili vedno višje, vse do gozdne meje.

3. Kjer ni bilo dovolj domačega prebivalstva, so zemljiški gospodje, katerih interes je bil, da bi bilo obdelane čimveč zemlje, naseljevali prebivalce iz tujih dežel. Katera večja območja v Posočju so bila naseljena na ta način?

   Območje zgornje Baške grape oz. predvsem naselja Rut, Grant, Stržišče, Znojile, Kal, Kuk, Bača, Podbrdo, Porezen in Petrovo Brdo ter vasi Plužna pri Bovcu in Jagršče na Cerkljanskem.

4. Izboljšan način kmetovanja ter razvoj različnih obrti so pripeljali do ponovne obuditve trgovanja. Kako imenujemo prostor, kjer je potekala menjava in prodaja blaga? Katera dejavnost je bila za obstoj in nemoteno delovnje trgovine še potrebna?

   Prodaja blaga je potekala na srednjeveških tržnicah in sejmih, trgovanje pa je bilo tesno povezano z razvojem prometa.

5. Opiši, kje so potekale glavne trgovske poti v Posočju in s čim so tu največ trgovali.

   Starejša trgovska pot je tekla iz Škofje Loke preko Kladja in Bukovega do Koritnice v Baški grapi, in vodila preko Tolmina in Kobarida do Čedada in drugih italijanskih mest. V novem veku pa je bila najpomembnejša trgovska pot, ki je tekla s Koroške preko Predela na Bovško in od tu vzdolž Soče mimo Kobarida, Tolmina in Kanala do Gorice ter naprej proti morju. S Koroške in Kranjske so po tej poti tovorili predvsem pšenico, laneno platno, železovo rudo in živino, v nasprotni smeri pa olivno olje, vino, začimbe in drugo blago, ki je k nam prihajalo iz bolj oddaljenih dežel.

6. Na prelomu iz srednjega v novi vek je prišlo do več pomembnih ozemeljskih odkritij. Katera so bila, kako so vplivala na nadaljni razvoj Evrope?

   Odkrita je bila nova celina Amerika (1492), pomorščak Vasco da Gama pa je uspel prvič obpluti Afriko ter vzpostaviti novo trgovsko pot z Indijo in ostalimi vzhodnimi državami (1497).  Pričel se je razcvet pomorske trgovine, bogastvo, ki je prihajalo iz novoodkritih dežel pa je med drugim omogočilo tudi razvoj znanosti in umetnosti (humanizem in renesansa).

7. Z odkritjem novih celin so k nam prišle različne dobrine in celo živali. Katere?

   Iz Južne Amerike so k nam prišli krompir, koruza, fižol, paradižnik, kakav in tobak, iz vzhoda in Indije pa predvsem raznovrstne začimbe in svila. Poleg tega so zlasti iz Južne Amerike prihajale v Evropo tudi velike količine zlata in drugih kovin. Iz Amerike je prišel k nam tudi puran.