Srednji in novi vek - Gospodarstvo in trgovina
Peterčkove sanje
Volkovi so vso noč obkrožali planino, a so se preveč bali gorečih grmad, da bi se ji bolj približali. Živina je bila nemirna, vendar na varnem, saj so jo pastirji zvečer zgnali v mederje. Živali so čutile volka. Čreda se je umirila, šele ko so sončni žarki obliznili nebo. Kmalu zatem je čez planino poneslo omamen vonj pravkar skuhanih koruznih žgancev. Mlekar Tone jih je pripravljal vsako jutro. Vstajal je prvi in poskrbel, da je z njimi napolnil veliko skledo in jo postavil na mizo, še preden je odšel na svisli budit pastirje. Najmlajši med njimi je bil Peterček, pastir je bil že drugo leto.
»Danes dobro pazi na živino, volkovi so še vedno v bližini,« je skrbelo Toneta.
»Mhm,« je polnih ust prikimal Peterček.
»Ovce imej ves čas na očeh.« Tone je dolival vroče mleko v skodelo in pogledoval Peterčka. Fantič je bil droban in lačnemu volku bo težko kos. A Peterček se volka ni bal, bolj bi ga bilo strah medveda. Tega pa v letošnjem poletju še ni bilo čez planino.
Sonce je lezlo vedno više na nebo. Postajalo je vroče, da so še krave iskale senco. Ovce so se stisnile pod staro bukev, le za koze se je zdelo, da ne občutijo vročine. V senci je obsedel tudi Peterček. Obrnjen je bil proti visokim pečem, ki so se dvigale nad planino, in s pogledom sledil njihovim vrhovom: Migovec, Škrbina, Podrta gora, Kuk. In Bogatin. Gora, polna zlata in dragih kamnov! Še nihče ni prišel do njih in pogubila je skoraj vsakogar, ki je do sedaj poskusil.
Lansko jesen jo je sosedov Martin komaj odnesel živ. Tako dolgo je brskal naokrog, da je odkril rov, ki ga je pripeljal globoko v goro. Vendar o zakladu ni bilo sledu. Ko se je pozno popoldan vračal domov, se mu je pripetilo, da je zašel. Do večera je taval po gorah in iskal stezo, ki pelje v dolino. Sama sreča, da ni zgrmel v kakšen prepad, in še večja, da je nazadnje našel pot! Martin si je prisegel, da ne bo nikdar več lezel v Bogatin.
Peterček pa morda bo. Čez nekaj let, ko bo nekoliko večji. Vzpenjati se bo pričel pri izviru Tolminke in ped za pedjo preiskal ves hrib. Ko bo v gori našel zlato, bo z njim kupil krave in koze in imel bo največjo čredo ovac. Imel bo svoje pastirje in svojega mlekarja. Na potoku bo postavil žago in mlin in imel bo vsega dovolj, tako da nikdar več ne bo lačen.
Pozno popoldan je odgnal čredo do stanu. Že od daleč je slišal Toneta, ki je glasno prepeval veselo pesem, da je odmevalo med hribi.
»Če bi jst j’mu repetnice, sfrlu bi čez tri garice …«
Ko je zagledal Peterčka, mu je zaklical: »Ko pomolzeš, te čakajo obrezki. Pojej jih, da boš hitro zrasel.«
Peterčku so se zasvetile oči, obrezke je imel zelo rad. Še posebno dobri so bili takrat, ko mu jih je Tone stopil v kozici in z njimi zabelil žgance.
»Biti moraš velik in močan, da prideš za mano v Ameriko!« se mu je spodbudno nasmehnil.
»Boš res šel tja?«
Peterčku je bilo žal, da Toneta ne bo več na planini. Pogrešal bo njegove šale in zgodbe, s katerimi jim je krajšal dolge večere. Pogrešal bo njegove žgance, vsi pa bodo pogrešali njegov izvrsten sir.
»Ja, v Ameriko pojdem. Čez nekaj let, brž ko zaslužim za pot.«
Še nekaj let, je pomislil Peterček. V tem času zrastem. V Ameriko pa ne bom šel, v Bogatin pojdem.
torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno
skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust
Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust
