Srednji in novi vek - Obdobje vsestranskega razvoja

Drejčeva ljubezen

Srednji in novi vek - Obdobje vsestranskega razvoja

Za Drejca je bila nedelja že od nekdaj najlepši dan v tednu. Če bi lahko, bi jo pobarval v sončno rumeno. V nedeljsko jutro ga je predramilo kikirikanje vaških petelinov, a ni planil pokonci kot ostale dni v tednu. Ob nedeljah namreč ni odhajal na delo, zato se je v miru prekobalil na drugo stran, da bi ulovil še kakšno urico dremeža.

Že več let je minilo, odkar je zapustil šolske klopi in ga je oče poslal v uk k čevljarju. Ker je bil zelo spreten, je vse kazalo, da bo v njegovi temni delavnici vse življenje šival usnje in krpal čevlje. To ni bila slaba odločitev, saj nihče ne hodi bos, luknje v čevljih pa tudi kmalu zacvetijo. Pa ni bilo dolgo tako.

Nekega dne so začeli skozi dolino graditi železno cesto. Zanjo so bile potrebne številne roke in ker so redno plačevali, se je graditeljem pridružil tudi Drejc. Potem ko je vlak že peljal po progi, je imel srečo, da so ga pri železnici zaposlili.

Drejc je skrbno varčeval zasluženi denar in ko se ga je nabralo dovolj, si je kupil kolo. Z njim se je vozil na delo in z lahkoto je skočil po opravkih. Ko je bil teden naokrog in je prišla nedelja, se je kmalu po zajtrku vsakič popolnoma posvetil svojemu kolesu.

Na dvorišču je na tla položil stare krpe in nanje na glavo postavil bicikel. Nato je počasi, morda celo nekoliko slovesno, vzel v roke ključe in z njimi razrahljal vijake in odvil kolesi. Do zadnje najmanjše packe je očistil vso umazanijo, ki se je bila čez teden nabrala na kolesu. Nato ga je naoljil povsod, kjer je bilo potrebno, ga ponovno sestavil in s krpo zloščil do največjega sijaja. Ej, kako je bil Drejc ponosen na svoje kolo! In kako mu je šele godilo, ker so bila dekleta vedno pripravljena prisesti, kadar jih je povabil na vožnjo čez trg.

Najbolj si je želel, da bi tako nekoč popeljal tudi lepo Ančko. Morda se bo kdaj okorajžil in jo povabil, da prisede. Živo si je lahko predstavljal, kako sedi postrani na drogu pred njim, on pa krepko drži krmilo, lovi ravnotežje in se stiska k njej!

V njegovi glavi je nastajalo polno slik, ki so ga spravljale v dobro voljo, da je tiho požvižgaval predse. Ko se je kolo svetilo, kot bi bilo novo, se je še sam pražnje oblekel in se odpeljal na trg. Z zvonjenjem je opozarjal mimoidoče in mahal v pozdrav.

Pripeljal se je na trg, ki so ga obkrožale številne visoke stavbe. Vedel je, da so v zgornjih nadstropjih prelepa stanovanja. Te mu je nekoč živo opisovala sosedova Katra, ki že vrsto let služi pri županu. S kolesom je zaokrožil okrog fontane sredi trga in ni mu ušlo, da ga skozi naoknice skrivoma opazuje več parov oči. Videl je, kako se v zgornjih nadstropjih hiš premikajo zavese in več glav je hkrati kukalo skozi veliko gostilniško okno. Drejc je pokal od ponosa in se obenem pretvarjal, da ne opazi radovednih meščanov. Požvižgaval si je veselo pesem in še naprej krožil okrog fontane.

Tedaj jo je zagledal in grlo se mu je tako zavezalo, da je utihnil. Počasi in lahkotno, kot bi se ne dotikala tal, je čez trg stopala lepa Ančka. Nasmehnila se mu je, a Drejc ni spravil iz sebe niti besedice. Ančka je stopila k fontani, v dlan zajela vodo, naredila požirek in odšla. Odpeljal se je tudi Drejc. Srečen, da jo je srečal, je odžvižgal domov. Prihodnjo nedeljo pa … Da, takrat jo bo zagotovo povabil na vožnjo čez trg!

 


  1. V začetku 18. stoletja se je v Evropi razvilo novo duhovno gibanje, imenovano razsvetljenstvo. Kaj je prineslo? Katere novosti (reforme) so se uveljavile na Slovenskem in katera dva vladarja sta zanje odgovorna?
  1. Glavni jezik uradov in šol v habsburški monarhiji je bila nemščina, ki pa so jo govorili le najvišji sloji in izobraženci. V drugi polovici 18. stoletja pa so začele na Slovenskem izhajati številne poučne knjige v slovenskem jeziku, napisane in uprizorjene so bile prve slovenske gledališke igre. Kdo so bili glavni nosilci narodnega prebujenja tega časa?
  1. Krajši čas so krajem na območju današnje Slovenije vladali tudi Francozi. Kako se je imenovalo ozemlje v njihovi lasti? Katere so bile najvažnejše spremebe, ki so se dogodile v tem obdobju?
  1. Do novosti in sprememb ni prihajalo samo v političnem življenju, ampak tudi v gospodarstvu. Kako še drugače imenujemo čas naglega tehničnega razvoja? Kateri so bili najpomembnejši izumi tega časa?
  1. Katere so glavne značilnosti novega družbenega razreda, ki je nastal z razvojem industrije, in kako ga imenujemo? Kje se je nahajal Posočju najbližji rudnik?
  1. Razvoj industrije je privedel do naglega širjenja mest, s tem pa se je večala tudi vloga in vpliv meščanov. S čim so se ti ukvarjali in kakšen je bil njihov odnos do delavskega razreda? Kako imenujemo družbeni red, ki zaznamuje to obdobje?
  1. V novih razmerah so se med vedno številčnejšim meščanstvom pojavile zahteve po pravičnejši razdelitvi oblasti, delavstvo in  kmetje pa so zahtevali boljše življenjske pogoje ter več pravic. To je povzročalo številne nemire, ki so se leta 1848 sprevrgli v pravo revolucijo. Kakšne spremembe je ta čas prinesel na Slovenskem? Kako imenujemo politični program, ki je postavil temelje današnji Sloveniji?
Priporočila ob obisku muzeja
V muzeju se trudimo, da vam obisk pri nas ostane v spominu kot prijetno doživetje. Da bo za vse tudi varen, vas prosimo, da spoštujete tukaj navedena priporočila.
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno

skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS