Srednji in novi vek - Obdobje vsestranskega razvoja
Za Drejca je bila nedelja že od nekdaj najlepši dan v tednu. Če bi lahko, bi jo pobarval v sončno rumeno. V nedeljsko jutro ga je predramilo kikirikanje vaških petelinov, a ni planil pokonci kot ostale dni v tednu. Ob nedeljah namreč ni odhajal na delo, zato se je v miru prekobalil na drugo stran, da bi ulovil še kakšno urico dremeža.
Že več let je minilo, odkar je zapustil šolske klopi in ga je oče poslal v uk k čevljarju. Ker je bil zelo spreten, je vse kazalo, da bo v njegovi temni delavnici vse življenje šival usnje in krpal čevlje. To ni bila slaba odločitev, saj nihče ne hodi bos, luknje v čevljih pa tudi kmalu zacvetijo. Pa ni bilo dolgo tako.
Nekega dne so začeli skozi dolino graditi železno cesto. Zanjo so bile potrebne številne roke in ker so redno plačevali, se je graditeljem pridružil tudi Drejc. Potem ko je vlak že peljal po progi, je imel srečo, da so ga pri železnici zaposlili.
Drejc je skrbno varčeval zasluženi denar in ko se ga je nabralo dovolj, si je kupil kolo. Z njim se je vozil na delo in z lahkoto je skočil po opravkih. Ko je bil teden naokrog in je prišla nedelja, se je kmalu po zajtrku vsakič popolnoma posvetil svojemu kolesu.
Na dvorišču je na tla položil stare krpe in nanje na glavo postavil bicikel. Nato je počasi, morda celo nekoliko slovesno, vzel v roke ključe in z njimi razrahljal vijake in odvil kolesi. Do zadnje najmanjše packe je očistil vso umazanijo, ki se je bila čez teden nabrala na kolesu. Nato ga je naoljil povsod, kjer je bilo potrebno, ga ponovno sestavil in s krpo zloščil do največjega sijaja. Ej, kako je bil Drejc ponosen na svoje kolo! In kako mu je šele godilo, ker so bila dekleta vedno pripravljena prisesti, kadar jih je povabil na vožnjo čez trg.
Najbolj si je želel, da bi tako nekoč popeljal tudi lepo Ančko. Morda se bo kdaj okorajžil in jo povabil, da prisede. Živo si je lahko predstavljal, kako sedi postrani na drogu pred njim, on pa krepko drži krmilo, lovi ravnotežje in se stiska k njej!
V njegovi glavi je nastajalo polno slik, ki so ga spravljale v dobro voljo, da je tiho požvižgaval predse. Ko se je kolo svetilo, kot bi bilo novo, se je še sam pražnje oblekel in se odpeljal na trg. Z zvonjenjem je opozarjal mimoidoče in mahal v pozdrav.
Pripeljal se je na trg, ki so ga obkrožale številne visoke stavbe. Vedel je, da so v zgornjih nadstropjih prelepa stanovanja. Te mu je nekoč živo opisovala sosedova Katra, ki že vrsto let služi pri županu. S kolesom je zaokrožil okrog fontane sredi trga in ni mu ušlo, da ga skozi naoknice skrivoma opazuje več parov oči. Videl je, kako se v zgornjih nadstropjih hiš premikajo zavese in več glav je hkrati kukalo skozi veliko gostilniško okno. Drejc je pokal od ponosa in se obenem pretvarjal, da ne opazi radovednih meščanov. Požvižgaval si je veselo pesem in še naprej krožil okrog fontane.
Tedaj jo je zagledal in grlo se mu je tako zavezalo, da je utihnil. Počasi in lahkotno, kot bi se ne dotikala tal, je čez trg stopala lepa Ančka. Nasmehnila se mu je, a Drejc ni spravil iz sebe niti besedice. Ančka je stopila k fontani, v dlan zajela vodo, naredila požirek in odšla. Odpeljal se je tudi Drejc. Srečen, da jo je srečal, je odžvižgal domov. Prihodnjo nedeljo pa … Da, takrat jo bo zagotovo povabil na vožnjo čez trg!
-
V začetku 18. stoletja se je v Evropi razvilo novo duhovno gibanje, imenovano razsvetljenstvo. Kaj je prineslo? Katere novosti (reforme) so se uveljavile na Slovenskem in katera dva vladarja sta zanje odgovorna?
Razsvetljenci so verjeli, da je človek dober in da je mogoče vsakogar izobraziti in vzgojiti. Spodbujali so izobraževanje in napredek ter podpirali izobražene in napredne vladarje, ki so spoštovali nov pogled na človeka. V času vladavine cesarice Marije Terezije in Jožefa II. je prišlo tudi na Slovenskem do številnih sprememb. Najprej se je zmanjšala tlaka, od leta 1781 dalje pa je bila kmetom podeljena popolna svoboda, ki jim je omogočala prosto gibanje in sklepanje zakonskih zvez. Uvedene so bile novosti v šolstvu, kmetijstvu, znanosti, vojski in državni upravi, razvijala se je umetnost, obrt, promet in industrija.
-
Glavni jezik uradov in šol v habsburški monarhiji je bila nemščina, ki pa so jo govorili le najvišji sloji in izobraženci. V drugi polovici 18. stoletja pa so začele na Slovenskem izhajati številne poučne knjige v slovenskem jeziku, napisane in uprizorjene so bile prve slovenske gledališke igre. Kdo so bili glavni nosilci narodnega prebujenja tega časa?
Marko Pohlin in Jernej Kopitar sta se ukvarjala s slovensko slovnico, pesnik Valentin Vodnik je bil urednik prvega slovenskega časopisa Lublanske novice, avtor prve slovenske kuharske knjige ter številnih učbenikov, Anton Tomaž Linhart je napisal prvi slovenski gledališki igri. Pomeben je bil tudi baron Žiga Zois, ki je s svojim denarjem spodbujal zanimanje za slovenski jezik ter za njegovo zgodovino in kulturo.
-
Krajši čas so krajem na območju današnje Slovenije vladali tudi Francozi. Kako se je imenovalo ozemlje v njihovi lasti? Katere so bile najvažnejše spremebe, ki so se dogodile v tem obdobju?
To ozemlje imenujemo Ilirske province. V letih francoske vladavine (1809-1813) so bile ustanovljene številne slovenske šole, v katerih so poučevali v slovenskem jeziku. Slovenski jezik je na splošno dobil večjo veljavo kot jo je imel v okviru habsburške monarhije. Prišlo je do številnih sprememb v sodstvu in plačevanju davkov, ki so jih morali po novem plačevati tudi plemiči in duhovščina.
-
Do novosti in sprememb ni prihajalo samo v političnem življenju, ampak tudi v gospodarstvu. Kako še drugače imenujemo čas naglega tehničnega razvoja? Kateri so bili najpomembnejši izumi tega časa?
Obdobje tehničnega razvoja imenujemo industrijska revolucija, najpomembnejši izumi tega časa pa so bili: iznajdba parnega stroja, ki je prinesel korenite spremebe predvsem v prometu (parniki, vlaki) in industriji; izum telegrafa, ki je omogočal nov in predvsem hitrejši način komunikacije.
-
Katere so glavne značilnosti novega družbenega razreda, ki je nastal z razvojem industrije, in kako ga imenujemo? Kje se je nahajal Posočju najbližji rudnik?
Nastal je tako imenovani delavski razred, ki je večinoma prebival v mestih ali v bližini večjih industrijskih središč in rudnikov. Značilnost delavskega razreda je delo za plačilo (mezdo), za katerega je bilo treba trdo delati tudi po 16 ur na dan. V rudnikih in tovarnah so se poleg moških zaposlovali tudi ženske in otroci. Nam najbližja rudnika sta bila rudnik živega srebra v Idriji in rudnik svinca v Rablju.
-
Razvoj industrije je privedel do naglega širjenja mest, s tem pa se je večala tudi vloga in vpliv meščanov. S čim so se ti ukvarjali in kakšen je bil njihov odnos do delavskega razreda? Kako imenujemo družbeni red, ki zaznamuje to obdobje?
Premožnejši meščani so bili predvsem trgovci, obrtniki, bančniki in lastniki tovarn ter rudnikov. Z izkoriščanjem revnega delavskega razreda, ki so ga zaposlovali, so kopičili vedno večje bogastvo, s tem pa so obvladovali politično in gospodarsko življenje. Družbeni red, v katerem ima glavno besedo denar (kapital), imenujemo kapitalizem.
-
V novih razmerah so se med vedno številčnejšim meščanstvom pojavile zahteve po pravičnejši razdelitvi oblasti, delavstvo in kmetje pa so zahtevali boljše življenjske pogoje ter več pravic. To je povzročalo številne nemire, ki so se leta 1848 sprevrgli v pravo revolucijo. Kakšne spremembe je ta čas prinesel na Slovenskem? Kako imenujemo politični program, ki je postavil temelje današnji Sloveniji?
Marčna revolucija, kot jo tudi imenujemo, je prinesla ukinitev fevdalizma in postopno prevlado novih liberalnih idej. Druga pomembna posledica tega časa pa je bila prebujanje nacionalne zavesti z zahtevami po osamosvojitvi in priznanju manjših narodov, ki so bili združeni v okviru habsburške monarhije. Politični program v katerem so Slovenci zapisali svoje zahteve, se imenuje Zedinjena Slovenija.