Stari vek

Trgovec Lucij

Stari vek

Prostor so polnili oblaki pare in se gostili nad prepotenimi telesi. Vročina je neusmiljeno prodirala do kosti in z vsako naslednjo minuto postajala neznosnejša. Potočki potu, ki so kapljali z njihovih golih teles, so mezeli po tleh in se razlezli v veliko lužo.

Avrelij se je v celoti posvetil igri s frnikolami, ki jo je igral s starim znancem Lucijem. Svoje skoraj cent težko telo je spretno sklanjal nad steklene kroglice in se pri tem trudil čim natančneje določiti razdaljo in moč meta. Lucij je skrbno spremljal vsak njegov gib in obenem skušal njegovo zbranost zmotiti s pripovedovanjem zabavnih prigod, ki jih je bil v obilju doživljal na svojih trgovskih poteh.

»E, Avrelij moj dragi, ne bo ti uspelo! Tokrat je sreča na moji strani,« ga je dražil.

»Če je tako,« je zamomljal Avrelij, »je zdaj čas, da si poišče novega gospodarja.«

Odločno je zalučal frnikolo in uspelo mu je izbiti nasprotnikovo, ki se je odkotalila daleč stran. Lucij je razočarano prhnil, Avrelij pa je med vzkliki odobravanja pospravil frnikole v mošnjiček.

»Dolgo te ni bilo naokrog, Lucij,« je za besedo poprijel eden izmed mož, ki so se gnetli v potilnici. »Če odkrito povem, je oljčno olje, ki sem ga v tem času kupoval pri drugem trgovcu, slabše od tvojega.«

»Verjemi, da je meni najbolj žal. A neprijetnim stvarem, ki se ti včasih zgodijo, ne moreš uiti. Sam sem doživel čase, ki jih nikomur ne privoščim,« mu je odgovoril Lucij in zamišljeno obmolknil.

»Kako, si bil bolan?«

»Ti je kdo umrl?«

»So te oropali?«

»Kje? Kdaj?«

»Kaj se je zgodilo?«

»Pripoveduj!«

Ob plohi vprašanj so Luciju pomračili čelo neprijetni spomini. Ko je naposled začel pripovedovati svojo zgodbo, so možje napeto prisluhnili in se pomaknili bliže, da jim ne bi ušla nobena beseda.

»Od nekdaj sem imel srečno roko pri vsem, česar sem se lotil. Če je na začetku kazalo še tako slabo, se je nazadnje vselej izteklo meni v prid. Za povrh nisem nikoli imel sovražnikov in posel mi je cvetel, da sem bil lahko brez skrbi. Počasi sem že začel verjeti v veliko milost, ki mi jo izkazujejo bogovi.«

Lucij se je zatopil v spomine, a kmalu so jih pretrgala radovedna vprašanja.

»In potem? Kaj se je zgodilo potem?«

»V eni sami noči sem bil skoraj ob vse.«

Nastala je mučna tišina, ki je nihče ni želel pretrgati z vprašanji, medtem pa so grdi spomini Luciju še bolj mračili čelo.

»Izgubil sem tovor, pet sužnjev in še polovico vsega imetja,« je naposled rekel.

»Kako? So te oropali?« je zaprepadeno vzkliknil Avrelij.

»Ne. Vse sem zakockal.«

Vsem se je zdelo, da so se oblaki pare še bolj zgostili, preden je Lucij naposled nadaljeval zgodbo.

»Na svoji poti sem se nekoč ustavil v kraju, kjer so ravno končali s praznovanjem svatbe. Ob mojem prihodu se povabljeni prijatelji in sorodniki še niso vsi vrnili na svoje domove in izkazalo se je, da je med njimi tudi nekaj mojih dobrih znancev. To nepričakovano srečanje se je, tudi zaradi že tako prešerne družbe, spremenilo v veseljačenje. Tisto noč mi je po grlu steklo več vina, kot bi smelo, in nerazsodno sem izzival srečo pri kockanju.«

Vse je bilo tiho, zato je nadaljeval: »Fortuna mi je obrnila hrbet. Po tistem je dolgo trajalo, da sem se spet postavil na noge. Pravzaprav je najhuje že za mano. Ravno se vračam iz svetišča, kjer sem v zahvalo za dober konec daroval Apolonu in se priporočil Merkurju. Daroval sem tudi manom, da me ne bi spet kdaj poskusili potegniti v podzemlje.«

Lucijeva zgodba ni nikomur povsem pokvarila razpoloženja, le ta večer so vsi nekoliko previdneje srebali razredčeno vino iz čaš. Marsikdo med njimi pa je pri sebi sklenil, da v prihodnjih dneh tudi sam obišče svetišče in se priporoči za srečo, za več modrosti in milejšo usodo.

 


  1. Kako imenujemo prebivalce, ki so živeli na območju današnje Slovenije ob prihodu Rimljanov?
  1. Preko današnje Slovenije so Rimljani v času svoje oblasti zgradili več pomembnih cest. Naštej, katera večja naselja so nastala ob poti, ki je vodila od Jadranskega morja proti severovzhodu.
  1. Kakšna je bila naloga prvih rimskih priseljencev na novo zasedenih območjih?
  1. Novi oblastniki so na zasedena območja prinesli številne spremembe in novosti, ki so se kazale tako na gospodarskem kot kulturnem področju. Naštej najpomembnejše.
  1. Čas pozne antike so zaznamovali vdori različnih barbarskih ljudstev s severa in vzhoda. Poimenuj jih. V tem času se je razvilo tudi poznoantično naselje pri Kobaridu, ki je zaradi pomembne strateške lege najverjetneje služilo v obrambne namene. Kako se imenuje?
Priporočila ob obisku muzeja
V muzeju se trudimo, da vam obisk pri nas ostane v spominu kot prijetno doživetje. Da bo za vse tudi varen, vas prosimo, da spoštujete tukaj navedena priporočila.
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno

skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS