Železna doba

Pomladni dan

Železna doba

Njeno telo je že nekaj časa čudno neusklajeno poganjalo v višino in jo delalo silno nerodno. Najprej so se podaljšale noge, da se kar ni mogla navaditi na njihovo dolžino in se je vselej spotikala ob vse, kar ji je ležalo na poti. Nato so ji nekam daleč zrasle roke, dlani pa so ostale otroško majhne, in dragoceni vrči so se pogosto kar sami od sebe izmuznili iz njih in se na tleh razleteli v črepinje. Lansko poletje se ji je podaljšal vrat in prerasla je mater, v letošnji zimi pa so se ji napele prsi, da je pri vsakem koraku čutila, kako se ji zatresejo pod obleko.

Sončni žarki so se ulovili v dolgo grivo njenih las, ko je s skrbno tkanim platnom v naročju stopala skozi vas proti travnikom, ki so se širili nad sotočjem rek. Tam, v bistrih tolmunih, ga bo oprala in razprostrla po travi, da se posuši.

Pot jo je vodila mimo hiš, od koder je na plano silil ropot statev, prepleten s pogovori in smehom žena, ki so hitele s tkanjem še zadnjih niti. Za hip je postala pred kovaško delavnico in prisluhnila zvoku kladiv, s katerimi so možje tolkli žareče železo. Počakala je na trenutek, ko so ga potopili v vodo, in kot vedno jo je očaral nenavadni in čarobni zvok sikanja in cvrčanja, ki ga je bilo pri tem slišati.

Zdajci sta med hišami švignili ptici in pritegnili njeno pozornost.

»Lastovki!« se je razveselila. Odhitela je naprej in lončarjevemu sinu, ki je ravnokar zvijal dolgo glineno klobaso, mimogrede zaklicala: »Lastovke so se vrnile!«

»Že? Saj je še mraz! Jih nič ne zebe?«

»Z njimi pride vendar pomlad!«

Zadrega mu je pognala kri v lica, da so škrlatno zardela, ko je kot majhno tele zrl v smer, kjer je njena postava izginila med hišami.

Dan je rasel in z njim moč sonca, ki je belilo po travniku razprostrto platno. Šum deroče vode je požiral ostale zvoke, tudi tiste z drugega brega reke, od koder se je iz grmade sukal dim visoko v zrak. Tam je ležalo mesto mrtvih, in zdaj se je čezenj razširil neprijeten vonj po zažganem, neovirano prešel reko in med hišami ljudem dražil nosnice.

S travnika nad sotočjem rek je dolgolaska opazovala postave, ki so se v mestu mrtvih sklanjale nad grobno jamo. Vanjo so položili velik glinen vrč, v katerega so poprej skrbno zbrali pokojničin pepel. Napolnili so ga še s skodelo žitnih zrn, da bo v onostranstvu lahko z njimi zasejala polja, in s čašo bistre studenčnice, s katero si bo na dolgi poti do tja gasila žejo. Nazadnje so na vrh položili še njeno okrasje, vse njene prstane, sponke s kraguljčki in jagode jantarja. Ničesar niso pozabili, kar bi lahko pogrešala na drugi strani, kjer imajo  veliko večje trope ovac, kot jih ima kdorkoli  na tem svetu.

Do popoldneva se je platno posušilo. Ko so sončni žarki začeli izgubljati moč in je senca bližnjega hriba počasi lezla čez vas, je dolgolaska skrbno zložila od sonca obeljeno platno. Z njim v naročju je hitela proti domu in pogledovala za lastovkami, ki so se ščebetaje podile za mušicami. Mimogrede je pomahala lončarjevemu sinu, ki je že spet zvijal dolg glinen svitek ter tudi tokrat zardel od zadrege, in že je njena postava izginila med hišami.

 


  1. Železno dobo delimo na dve obdobji. Kako se imenujeta?
  1. Opiši, kako so bila grajena železnodobna bivališča na območju današnjega Mosta na Soči.
  1. Sestavni del vsakega naselja je bilo tudi grobišče, mesto namenjeno pokopu umrlih. Kako je potekal pokop umrlih v železni dobi?
  1. V enem od grobov na Mostu na Soči so našli dragocen predmet, ki dokazuje, da so imeli tedanji prebivalci trgovske in kulturne stike s pripadniki grških naselbin na jugu. Opiši najdbo in povej kako se imenuje.
Priporočila ob obisku muzeja
V muzeju se trudimo, da vam obisk pri nas ostane v spominu kot prijetno doživetje. Da bo za vse tudi varen, vas prosimo, da spoštujete tukaj navedena priporočila.
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno

skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS