Kosmačeva domačija

Kosmačeva domačija

Pisatelj in prevajalec Ciril Kosmač (1910–1980), rojen na Slapu ob Idrijci, je eden najvidnejših slovenskih literatov 20. stoletja ter vodilni stilist slovenske povojne proze.

Domačija njegovih staršev na Slapu ob Idrijci, kjer je živel do leta 1931, je danes preurejena v spominski muzej. Ob poti stojita drug ob drugem hlev ter skromna, belo pobeljena in s slamo krita hiša: veren prikaz preprostega kmečkega stavbarstva in bivalne kulture tega dela Primorske iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Skozi nizka, prav do strehe segajoča vrata najprej vstopimo v temno, a prostorno vežo. Od tu je prehod v temno in zakajeno kuhinjo z ognjiščem ali pa v svetlejšo in prostornejšo izbo. Poleg izbe se nahaja majhna svetla kamra, v kateri so, ker je bila najlažje dostopna, običajno spali starejši ali bolni člani družine. V kotu temne sale, kot na Slapu imenujejo vežo, se v nadstropje strmo vzpenjajo preproste lesene stopnice. Tudi največji prostor nad vežo je temen in sajast, saj hiša nima dimnika. Dim iz kuhinje in krušne peči je uhajal na prosto kar skozi vhodna vrata ali skozi odprtini v kamnitem obokanem stropu na odprto podstrešje. Edina svetla prostora na podstrehi sta belo pobeljeni kamri: večja za očeta in mater, manjša za otroke. V tej majhni čumnati, kamor pada svetloba skozi eno samo okno in od koder je moč opazovati lenoben tok Idrijce, je kot otrok spal, študiral in sanjal svoje sanje Ciril Kosmač. Bila je njegov mali svet, v katerem je iskal mir in zatočišče. Življenje na njegovem nekdanjem domu in v vaseh ob spodnjem toku reke Idrijce je bilo neusahljiv vir, iz katerega je črpal pri svojem literarnem ustvarjanju.

V podstrešnih prostorih hiše je na ogled skromna razstava o pisateljevem življenju in delu ter času, v katerem je živel. Zanimivo srečanje z njegovo literaturo in svetom, v katerem je preživel mladost, pa predstavlja tudi »Kosmačeva učna pot«, ki vodi od Dolenje Trebuše mimo Kosmačeve domačije vse do Mosta na Soči.

Ciril Kosmač in njegova domačija sta od leta 2000 vključena v obsežen mednarodni projekt Genius loci, ki povezuje pet rojstnih krajev velikanov evropske kulture. Poleg Kosmača so to še Federico García Lorca in Francisco Goya iz Španije, Friedrich Novalis iz Nemčije in Giotto di Bondone iz Italije.

Avtorji razstave: Jožica Štendler, Marko Grego, Karla Kofol
Oblikovanje: Mojca Turk