Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji

Da je kamen na Trnovski in zlasti Banjški planoti doma, ne gre dvomiti, saj ga je videti povsod, komaj pokritega s pičlo plastjo ruše ali kar golega. Da so na tem delu slovenske zemlje še do nedavna živeli mojstri obdelovanja kamna, pa marsikdo ne ve. Zato je knjiga Božidarja Premrla, ki se že dobršen del življenja posveča proučevanju kamna, kamnarstva in kamnoseštva, dobrodošel doprinos k spoznavanju te dejavnosti in nenazadnje tudi kraške pokrajine, ukleščene med doline rek Vipave, Soče in Idrijce.

Avtor v prvem delu knjige predstavi Trnovsko in Banjško planoto s poudarkom na geoloških značilnostih, ki so pravzaprav osnovni pogoj za razvoj obravnavane dejavnosti. Kje se najde kamen, ki "se pusti" klesati, ki je tako mehek, da ga je mogoče oblikovati, in obenem tako trd in kompakten, da zdrži udarce kamnoseških "špic", so stari mojstri kamna dobro vedeli. Kamnolome za lokalne potrebe so imele skoraj vse vasi na planoti. Mojstrov kamnarjev in "špičkov" ter zidarjev, ki so znali iz kamna napraviti uporabne predmete, je bilo manj, a njihovo delo marsikje še danes krasi domove, pokopališča in obpotna znamenja. Čeprav veljajo izdelki iz kamna za najbolj trajne, zob časa tudi njim ne prizanaša. Žal vrednosti teh izdelkov marsikdaj ne znamo ustrezno ceniti in jih, v želji po novem, odstranjujemo in nadomeščamo z brezdušnimi betonskimi zidovi.

Pričujoča knjiga je nekakšen zbir ohranjenih kamnoseških mojstrovin na obravnavanem območju. Verjetno prvič pa so na enem mestu zbrana tudi imena njihovih avtorjev, torej kamnosekov in zidarjev, ki so vsak po svoje ustvarjali in zaljšali tako domove kot posebne prostore tamkajšnjih prebivalcev.

Knjigo dopolnjujejo bogato slikovno gradivo, slovar narečnih in žargonskih besed ter razlaga strokovnih izrazov, ki se pojavljajo v besedilu.

Izdajatelj: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU

259 barvnih strani, trda vezava

Jezik: slovenski