Imena rimske naselbine, ki je svoj višek doživela v 3. in 4. stoletju, ne poznamo. Tedanja naselbina je bila manjša od starejšeželeznodobne predhodnice. V veliki meri so bile stavbe postavljene v neposredno bližino porušenih prazgodovinskih hiš.

Rimska novost pri gradnji hiš je bila uporaba malte kot veziva. Temelji so bili iz večjih kamnitih blokov. Stavbe so bile ometane le v notranjosti. V primerjavi s prazgodovinskim obdobjem so stavbe pridobile tudi na velikosti (do 27 x 7 m), s čimer se je spremenila tlorisna zasnova, ki je postala izredno razgibana.

Nahajamo se na dvorišču (atriju) rimske hiše. Manjši del stavbe, ki je dvignjen nad dvoriščem, je služil bivanju in spanju. Večji del stavbe je bil namenjen pokritemu dvorišču, kjer so se odvijala gospodinjska in gospodarska opravila ter družabne dejavnosti. Stavba je v svojem sklopu imela potilnico (sudarij), manjši kvadratni prostor s kamnito klopjo in ogrevanim vododržnim tlakom.