"... Stala je prečudno značilno vzdolž k bregu
pod Kukom, s pročeljem ostro v zapad, podprta na dolenji strani
s prizidkom. Starinska, mehedravo siromašna, da se Bog usmili,
z nekaterimi vidnimi ostanki stare plemenitosti. Zidal jo je namreč
nek duhovni gospod za svoja stara leta. V podstrešju je bilo lahko
videti, da je bila sprva krita s skriljem, a da so jo pozneje
nekoliko vzdignili za strmo slamnato ostrešje. Tako je slonela
razmeroma visoko nad vasjo v strmini,
|
izpostavljena vsem hudim
uram od zapada in juga, da so ji trgale streho in plašile do obupa
nas otroke v njej ponoči, ko se poletne nevihte v tisti kotlini
ne utolažijo od mraka do zore, kar bi utegnil pritrditi kot očividec
sam slavni prirodoslovec in starinar Vyrchow. Brez globokih temeljev
položena nenaravno pošev v breg, je bila prostor za skromno družinico
z gorenjo pritlično, črno sajasto kuhinjo, z izbo in kamro nad hlevom
in kletjo, kjer je neugnano rasel po stenah soliter ... " |