Most na Soči z okolico je v letih 1915-1917 odigral vlogo pomembne avstro-ogrske frontne zaledne postojanke, ki je s popolno vojaško infrastrukturo oskrbovala frontno linijo na pobočjih Selskega vrha, Mengor in Bučenice. Nasprotna, italijanska vojska v enajstih ofenzivah frontne linije ni uspela prebiti. Kljub nenehnim topniškim obstreljevanjem je večina civilnega prebivalstva vztrajala v kraju. Oktobra leta 1917 sta s Selskega vrha, Mengor in Bučenice avstro-ogrska in nemška vojska krenili v napad, na grebenih Kolovrata je sledil spopad, ključni moment preboja Soške fronte.