Cockta - pijača naše in vaše mladosti: o dediščini slovenskih blagovnih znamk

Osrednja zvezda gostujoče razstave Slovenskega etnografskega muzeja je COCKTA, ena izmed starejših, zagotovo pa najbolj poznanih in trdoživih slovenskih blagovnih znamk. Ob njej so na razstavi predstavljene še druge slovenske blagovne znamke 50-tih, 60-tih in 70-tih let prejšnjega stoletja, ki so pomembno zaznamovale in sooblikovale čas in prostor v katerem so nastale. Gradivo za ta del razstave je prispeval privatni zbiralec Miro Slana, ki ima v Lokvi pri Divači urejeno stalno razstavo tovrstnega gradiva, oziroma tako imenovano »Fabianovo muzejsko trgovino«. Ostalo gradivo, vezano na zgodovino Cockte, pa je last Slovenskega etnografskega muzeja in podjetja Kolinska, lastnika blagovne znamke Cockta.

Zgodba o Cockti se je začela leta 1952, ko so v podjetju Slovenija vino začeli s pripravo recepture za prvo slovensko gazirano brezalkoholno pijačo. Emerik Zelinka je razvil Cockto ter v novi pijači združil šipek, limono in še dvanajst drugih zdravilnih zelišč. Istega leta so študentu arhitekture Sergeju Pavlinu poverili izdelavo etikete in steklenice za Yugo Cockto, ki so jo, po zgledu Coca-Cole, oglaševali kot Cockta Cockta. Črke za napis je vzel iz časopisa Slovenski narod, ki je izhajal pred 2. svetovno vojno, ob tem pa je oblikoval še vrsto drugih promocijskih izdelkov. Uroš Vagaja pa je avtor plakata z znamenito zagorelo deklico s čopom, ki je požela velik uspeh in je še danes ena najznačilnejših podob Cockte.

Nova pijača je bila javnosti prvič predstavljena marca 1953 na skokih v Planici. Za reklamo so na ta dan, poleg plakatov, skrbela tudi dekleta iz kolektiva Slovenija vino, ki so med obiskovalce delila Cockto, oblečena pa so bila v posebej za to priložnost izdelane pajace iz satena čokoladne barve.

Pijača je kmalu postala zelo popularna in priljubljena. Prodaja je strmo naraščala in že v prvem letu po uspešni propagandni akciji v Planici je podjetje Slovenija vino prodalo kar 4 milijone stekleničk Cockte. Priljubljenost nove pijače se je naglo širila tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije, ter celo izven nje. Cockta je namreč postala tudi uspešen izvozni artikel, krajši čas pa so jo polnili celo na Poljskem in Nizozemskem. Kljub kasnejšemu upadu prodaje je še vedno med bolj priljubljenimi slovenskimi brezalkoholnimi pijačami ter vztrajno ostaja »pijača naše in vaše mladosti«.

Blagovne znamke! Nekaj povsem vsakdanjega in običajnega v sodobni družbi! Spremljajo nas na vsakem koraku, v naših bivalnih in drugih kulturnih okoljih. Pogosto nadomeščajo odsotnost naših izkušenj in spoznanj o naravi in kulturi, usmerjajo naše porabniške odločitve, pomagajo pri presojanju kakovosti in govorijo o paleti gospodarskih, družbenih in kulturnih prizadevanj. V leksikonih je zapisano, da predstavljajo blagovne znamke pravico industrijske lastnine, s katero se varujejo znaki. Ti v gospodarskem prometu služijo za razločevanje blaga iste ali podobne vrste. Seveda je pomen blagovnih znamk in znakov v sodobni družbi veliko širši. So sestavina človekovih vsakdanjikov in praznikov. Njihova navzočnost v 20. stoletju in s predoblikami v preteklih stoletjih je najboljši dokaz, da lahko govorimo o blagovnih znamkah tudi kot o sestavinah kulturne dediščine. 

Dr. Janez Bogataj

Avtorica razstave: Adela Pukl
Soavtorica razstave: Nina Zdravič Polič
Izbor predmetov: Adela Pukl in Miro Slana
Organizacija razstave in koordinacija: Karla Kofol
Oblikovanje razstave: Mojca Turk, u.d.i.a., Marko Grego

Predmeti na razstavi so last zasebnega zbiralca Mira Slane, lastnika Fabianove muzejske trgovine, podjetja Droga Kolinska, d.d. in Slovenskega etnografskega muzeja.