Na svoji zemlji - 60 let kasneje

Leta 1948 je bil posnet prvi slovenski zvočni igrani celovečerni film Na svoji zemlji. Čeprav je obdobje, v katerem je nastal, daleč od današnje realnosti, sodi še vedno med najbolj gledano slovensko filmsko klasiko. Jedro filmskega dogajanja je postavljeno v Baško grapo, natančneje v vasi Koritnica in Grahovo, kjer je bila posneta večina zunanjih prizorov. Prihod filmske ekipe na Tolminsko je daljnega leta 1947, ko se je snemanje začelo, zbudil veliko zanimanja in začudenja. Prvo zadrego pa je kmalu zamenjalo spontano obojestransko sodelovanje. Domačini so filmarjem pomagali z nasveti pri pisanju snemalne knjige, sodelovali so pri postavljanju scen in pri izbiri kostumov ter zaigrali v množičnih vaških prizorih in jim tako dali pridih pristnosti. Filmarji pa so domačinom v prostorih šole na Grahovem pripravljali filmske predstave ter jim predstavljali doslej le redkim ponano filmsko umetnost. V mesecih skupnega dela in sobivanja so se med njimi stkale pristne medsebojne vezi, katerih se oboji še vedno radi spominjajo.

Tega evforičnega, pionirskega časa slovenskega filma smo se želeli dotakniti z razstavo Na svoji zemlji – 60 let kasneje. Z muzejskega vidika smo poskušali predstaviti zgodbo o nastanku in življenju prvega slovenskega zvočnega igranega filma in se spomniti časa, v katerem je bil spočet. Osnovna zgodba filma je namreč tudi zgodba tolminske vasi. Je zgodba tolminskega človeka v času fašistične okupacije in boja za »stoletne pravice na svoji zemlji«. Pripoved o Očku Orlu, ki simbolizira boj Primorcev za svobodo, je napisal tolminski rojak Ciril Kosmač, pisatelj in pretanjeni kronist življenja krajev, iz katerih izhaja. S snemanjem filma Na svoji zemlji se je začelo njegovo dolgoletno sodelovanje s slovenskim filmom, čemur smo na razstavi ter v spremnem katalogu namenili posebno pozornost.

Avtorica razstave: Karla Kofol
Oblikovanje: Marko Grego