Nežika Novak: Likovna razstava

Izdelki iz žgane gline, pogosto le delno ohranjeni skozi tisočletja človeške zgodovine, marsikdaj predstavljajo edine sledove davnih človeških eksistenc. Spomini na davna razmišljanja, čaščenja, obrede, mite in simbole nekdanjih civilizacij in kultur so postali predmet sistematičnega znanstvenega raziskovanja arheologov, na intuitivni ravni pa so uspeli pritegniti tudi marsikaterega likovnega ustvarjalca, ki se je z oblikovanjem predmetov iz žgane gline poskušal približati nekdanjemu sožitju med kulturo in naravo. K povečanemu zanimanju za ročno oblikovano in okrašeno keramiko ter starodavne postopke njene izdelave je precej pripomogla ponovno odkrita ekološka zavest, ki naj bi v celoti obvladovala človeka daljne preteklosti.

V likovnem ustvarjanju keramičarke Nežike Novak zaslutimo prvinski odnos do keramike in vračanje k davnim vzorom, ko je žgana glina služila tako za oblikovanje uporabnih izdelkov kot predmetov obrednega značaja. Nežika Novak pogosto jemlje navdih iz oblike posod, vaz, skodelic, vendar njeni keramični izdelki nikakor niso namenjeni vsakodnevni uporabi ali okrasu; podobno kot njeni kipci, torzi, reliefi ali vodnjak se spreminjajo v nekakšne monumente - spomenike, vendar kljub majhnim velikostim ne prikrivajo svoje težnje po monumentalnosti.

Keramične objekte in kipce Nežike Novak lahko označimo kot meditativna dela, ki nastajajo iz želje po iskanju bistvenega, izvirnega, prvobitnega. V njih se odraža umetničino spoštovanje narave in njenih elementarnih sil, saj se nam pogosto dozdeva, da jim je želela nadeti magični značaj. Kot da bi oblikovala nekakšne amulete, dopolnjuje žgano glino z vrvicami, žeblji ali živalsko kožo, z materiali, ki bi morda lahko nakazovali iskanje vzorov pri ostalinah nekdanjih civilizacij, vendar pa je v njene plastike vtisnjen tudi duh časa in prostora, v katerem nastajajo.

Dela Nežike Novak ne odlikuje le ąiroka vsebinska in simbolna pomenljivost, ki se v enaki meri kot človeka najstarejših, predzgodovinskih obdobij, dotika tudi sedanjosti in ji torej lahko pripišemo univerzalen, nadčasoven značaj.Umetnica se zna pretanjeno poigrati z možnostmi, ki jih nudi kiparski material. Odpovedala se je glazuri, ki jo je nadomestila z različnimi obdelavami keramične površine, večkratno žganje in žganje keramičnih objektov skupaj z organskimi materiali in kovinskimi oksidi pa je dodatno obogatilo slikovitost površine njenih plastik v rjavordeči, opečni, sivkasti in okrasti barvi.

Kljub temu, da osnovne oblike njenih keramičnih objektov na prvi pogled delujejo strogo, nas prevzame njihova haptična toplina. Ob veliki kiparkini spretnosti pri oblikovanju zapletenih oblik je potrebno ąe posebej poudariti, da se v likovnem svetu Nežike Novak vsi kiparski motivi, celo tisti, ki spominjajo na določene uporabne predmete, spreminjajo v nosilce univerzalnih ali intimnih simbolnih pomenov, njihova materialnost pa je namenjena predvsem izražanju duhovne vsebine.

mag. Damir Globočnik