Posegi na dediščini po potresu v Posočju

Namen razstave je prikaz poteka restavratorskih posegov na poškodovani dediščini Zgornjega Posočja po velikonočnem potresu leta 1998. Poudarjeni sta skrb in odgovornost širše skupnosti za obnovo in ohranitev znanih, manj znanih in v zadnjem času odkritih likovnih, stavbnih, zgodovinskih in drugih dragocenosti Zgornjega Posočja. Delovne skupine spomeniško varstvene in muzejske službe so po 12. aprilu nemudoma prihitele na prizadeto območje, zavedajoč se nevarnosti dodatnega brezobzirnega praznjenja, sicer že osiromašenega in izpostavljenega koščka domovine; zaradi krutih vojn v preteklosti in na splošno ne vedno prijetnih zgodovinskih dogodkov, kot tudi zaradi težjih življenjskih pogojev, ki za nameček občasno popestrijo potresi in druge naravne nesreče. Presenetljivo klena in razsodna je bila drža domačinov, ki so ob številnih komisijah, ki so popisovale nastalo škodo, tvorno in odgovorno sodelovali pri oblikovanju predloga kako pri obnovi porušenih domov poskrbeti, da se ohrani "duša" nekdanje vasi in domačije. Za vzorčno spomeniško varstveno obnovo je bilo izbranih sedem objektov Ijudskega stavbarstva iz najbolj ogroženih naselij kot so: Tolminske Ravne, Javorce, Magozd v Drežnici, Mala vas v Bovcu, Lepena in vas Soča ter petnajst huje poškodovanih sakralnih objektov v Zgornjem Posočju. Ta razstava želi opozoriti na umestnost prizadevanj konservatorske in restavratorske stroke, saj se iz prvotnega namena strokovno dolžnostnega dokumentiranja in ohranjanja, nemalokrat iz razpok pokazala in odkrila vrsta novih, presenetljivo kvalitetnih likovnih del, ki dopolnjujejo dosedanja umetnostno zgodovinska vedenja s celotne tolminske. Pri tem velja poudariti zahvalo za požrtvovalno delo in zaslugo za vesten strokovni pristop v prvi vrsti delavcem Uprave za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, Inšpektoratu za kulturno dediščino Republike Slovenije, Restavratorskem centru Slovenije, Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Gorice, Kranja, Ljubljane, Maribora, Celja, Novega mesta in Pirana, komisiji Koprske škofije, kot tudi delavcem Goriškega muzeja in Tolminskega muzeja.

Silvester Gaberšček
Državni sekretar
Ministrstvo za kulturo

Z vsakim novim potresom, ki konservatorsko in restavratorsko službo postavlja na preizkušnjo, postaja naša dediščina vse bolj fragmentarna; kar preveč njenih vrednot, ki so časovni, kakovostni, oblikovni, materialni in tehnični dokaz ustvarjalnosti v preteklosti, se spreminja v torzo lastne celote. Razstava, katere pobudnik je Ministrstvo za kulturo, zajema pretežno likovno in arhitekturno gradivo. Njen namen je pokazati zahtevno ter dolgotrajno konservatorsko in restavratorsko delo, pa tudi dileme in vprašanja, ki jih zastavlja takšno stanje dediščine. Hkrati pa želi opozoriti na dejstvo, da so stroke varstva kulturne dediščine s potresom pred drugačno nalogo kot druge dejavnosti, saj ne odpravljajo, temveč le blažijo njegove posledice.

Josip Korošec
Direktor
Restavratorski center Republike Slovenije