Pripovedi s panjev

Slikanje na pročelne deščice panjev je posebnost slovenskega alpskega prostora. Imelo je apotropeični, dekorativni in vrednostni značaj. Svoj razcvet je doživelo v desetletjih med 1820 in 1880, na prelomu 19. stoletja pa je začelo, skupaj s panji kranjiči, odmirati.

Tolminski muzej hrani večje število poslikanih panjskih končnic z različno motiviko, pridobljenih na območju Tolminske. Restavratorka Martina Kikelj je deset najbolj poškodovanih končnic restavrirala, izdelala nekaj kopij, obenem pa opravila tudi podrobnejšo kemično analizo uporabljenega lesa in barv. Rezultate izsledkov je nazorno in aplikativno predstavila na manjši razstavi, kjer je moč videti,kakšna barvila so nekdaj uporabljali pri poslikavi končnic, kakšen in kako obdelan je moral biti uporabljen les in kakšne so poškodbe, ki jih na panjskih končnicah pustijo vremenski vplivi in čas.

Prvi del razstave je torej rezultat strokovnega sodelovanja Tolminskega muzeja z restavratorko Martino Kikelj. V drugem delu je predstavljena obsežna gostujoča muzejska razstava panjskih končnic Čebelarskega muzeja iz Radovljice. Razstavljene končnice, razvrščene po motiviki, odražajo s svojo raznovrstnostjo in slikovitostjo čustvovanje in razmišljanje ljudi v času, v katerem so nastale.

Avtor razstave:
Martina Kikelj, Tolminski muzej
Ida Gnilšak, Čebelarski muzej v Radovljici