Soška fronta 1915-1917

Mednarodna slovensko-češka razstava ob 90.letnici bitk na Soči
26.05.2007 - 30.09.2007

Slovesnost ob odprtju razstave
  • Vojaki iz čeških dežel na Soški fronti (avtorja: Arthur Rehberger, Josef Fučík)
  • Tri zgodbe avstro-ogrskih vojakov s soškega bojišča (avtorica:mag. Damjana Fortunat Černilogar)

Kmalu se bo zaključilo obdobje devetdesete obletnice tragičnih dogodkov na soški fronti in 1. svetovne vojne, ki so zaznamovali mnoga življenja vse do današnjih dni. To je tudi priložnost, da posvetimo večjo pozornost spominu na vse žrtve vojne.
Da ne bi pozabili na grozote, ki so se dogajale med prvo svetovno vojno na soškem bojišču, je Tolminski muzej pred dvema letoma že pripravil razstavo Tolminsko mostišče.
Pobudnik slovensko-češke razstave pa je Čeh Arthur Rehberger, čigar sorodnik je padel na soškem bojišču. 
Tudi tokrat želimo z razstavo spodbuditi prizadevanja k ohranjanju spomina na napake in grozote iz preteklosti ter tako vedno znova odvračati reševanje nesporazumov ali nesoglasij z orožjem. Vedno bolj poglobljeno želimo spoznati in s pomočjo arhivskih virov raziskati evropsko preteklost.

Vstop Republike Slovenije leta 2004 v Evropsko unijo je Slovencem omogočil ponoven razcvet povezovanja in navezovanja stikov s članicami Evropske unije. Tudi povezovanje s Češko Republiko ni naključno, saj smo bili Slovenci vpeti v podobne zgodovinske procese in tudi zgodovinski dogodki v preteklosti so češki in slovenski narod že povezali. Med 1. svetovno vojno so na Češkem našli kraj svojega zadnjega počitka tudi tolminski fantje in možje. Češki vojaki pa so na soškem bojišču izkusili tolminsko deželo v najbolj krutem obdobju in mnogi med njimi so za vedno ostali v Posočju.

Pomembno sporočilo skupne razstave je, da narodi, ki so se nekdaj bojevali na soški fronti in so danes združeni v Evropski uniji, čutijo in imajo enako misel, da naša skupna zgodovina ne sme biti pozabljena. Veseli smo, da smo tudi avtorji mednarodno zasnovane razstave skupaj z raziskovalci iz Češke in Avstrije s svojim delom prispevali k odstiranju ene izmed tančic evropske preteklosti.

Razstava je razdeljena na dva dela. Prvi, s podnaslovom S češkimi vojaki na soški fronti je namenjen prikazu dogodkov, ki so med 1. svetovno vojno tudi avstro-ogrske vojake češke narodnosti pahnili v vojno na Soči. Avtorja tega dela razstave (podprla ga je evropska poslanka Jana Hybášková) sta Arthur Rehberger in Josef Fučík. Gospod Rehberger na svojih panojih opozori, da so se cesarsko-kraljevi vojaki z majhnimi odmiki obnašali pogumno in lojalno do vodstva svoje države. Poveljnik soške armade, general, kasnejši feldmaršal, Svetozar Borojević von Bojna se je do njih tako opredelil: »Vsak vojak soške fronte zasluži zlato medaljo«. Tudi poveljništvo 3. italijanske armade je po enajstih zaključenih ofenzivah ocenilo avstro-ogrske vojake na soški fronti zelo dobro. Taka je bila tudi ocena za češke vojake, »ki so se povsod neverjetno žilavo upirali in se raje pustili ubiti v kavernah, kot da bi se vdali!« (Österreich-Ungarns letzter Krieg VI/485)

Številne nove raziskave tega obdobja evropske preteklosti, izdaje publikacij in prispevkov v medijih so tudi številne Čehe, še zlasti potomce padlih čeških vojakov, spodbudile k raziskovanju usod njihovih prednikov ter iskanju grobov padlih. Pred dvema letoma so verniki iz plzenskega območja obiskali Tolminsko ter vojaški pokopališči na Ločah in Modrejcah, kjer so pokopani tudi češki vojaki. Po desetletjih zanemarjanja in skromnega spomina na žrtve I. svetovne vojne, je slednji v zadnjem času vedno bolj prisoten. 
Tudi razstava, ki sta jo pripravila Čeha Arthur Rehberger in Josef Fučik, skuša opozoriti in ohraniti spomin na ta del češke preteklosti. Na razstavi sledimo dogodkom na Češkem od leta 1870 do konca I. svetovne vojne. Pozornost pa je namenjena tudi prikazu Avstro-Ogrske monarhije, ki je štela več kot 50 milijonov državljanov. Češki gospodarski in kulturni vzpon na prelomu stoletja so pretrgali razglas cesarja njegovim narodom v juliju leta 1914, mobilizacija ter prvi boji na srbski, galicijski, jugozahodni fronti (s soško fronto) in v Dolomitih. Izpostavljena je vloga vrhovnega poveljnika vojsk na Balkanu, generala Oskarja Potioreka, poveljnika šeste armade, ki si je svoj naziv zaslužil zaradi genialnega spomina. Razstava se dotakne tudi soškega bojišča, odseka pri Tolminu. Izpostavljene so Mengore s cerkvico Sv. Marije, ene od pomembnejših strateških točk na tolminskem mostišču, saj je ta položaj branil tudi III. bataljon 35. pehotnega polka iz plzenskega območja, ki je bil nato nadomeščen z vojaki hrvaškega 53. pehotnega polka. Kljub hudim sovražnikovim ofenzivam so vojaki obeh polkov ta del fronte ubranili. Razstava se dotakne tudi posledic vojne v notranjosti Avstro-Ogrske. Največjo tovarno orožja v Monarhiji, v Plznu - Bolevcu, je 25. 5. 1917 razneslo skupaj s skoraj 200 delavci. Krutost vojne pa so občutile tudi ženske in otroci.

Češki del razstave spremlja katalog Isonzo 1915—1917 v katerem je razložena vsebina razstave.

Drugi del razstave s podnaslovom Tri zgodbe avstro-ogrskih vojakov s soškega bojišča je pripravil Tolminski muzej. Skozi gradivo, ki so ga udeleženci vojne na Soči ohranili in skrbno čuvali in nato to skrb prevzeli njihovi sorodniki, spremljamo pripoved treh avstro-ogrskih vojakov: Franza Aignerja, Klemensa Melicherja in Eugena Krausa – Lazarevića. Glavnina razstavljenega slikovnega gradiva in predmetov je donacija muzeju v letu 2006 in je prvič predstavljeno javnosti.  Avtorica razstave je mag. Damjana Fortunat Černilogar. 
Predvsem skozi slikovno gradivo dobi obiskovalec vpogled v vojno morijo na Soči, sobivanje vojakov z lokalnim prebivalstvom ter kako so si vojaki skušali popestriti vojni vsakdan. Slikovno gradivo namreč nazorno prikaže življenje na tolminskem delu soškega bojišča, pomembne strateške točke, ki jih po zaslugi njenih braniteljev sovražnikom ni uspelo zavzeti, vendar za ceno številnih izgub življenj na obeh straneh fronte. Da je bilo to bojišče v primerjavi z bojišči na zahodni fronti še bolj kruto, je poskrbela tudi narava. Še danes se mnogi obiskovalci, ki hodijo po poteh soške fronte, čudijo, kako in kje so vojaki bivali in se morali bojevati. Sorodniki padlih, tu pokopanih vojakov pa se pogosto vračajo na območje nekdanjega bojišča z željo, da bi se jim poklonili. 
Gradivo za razstavo so prispevali: sestri Maria Dorothea Huf-Melicher in Philomena Orlik-Melicher, Richard Aigner in Tanja Bojovič. Vsem iskrena hvala za darovano gradivo in gradivo predano za namen razstave. 
Razstavo spremljata razstavni katalog: Soška fronta 1915—1917 in publikacija: Maria Dorothea Huf-Melicher Spomini avstro-ogrskega častnika na Tolmin, izdani v založbi Tolminskega muzeja.

Razstavo sta odprla evropska poslanca Jana Hybaškova in Alojz Peterle.

Oce in sin Aigner in Melich
Češki del razstave
Češki del razstave
Češki del razstave
Razstava
Razstava
Slovesnost ob odprtju razstave
Slovesnost ob odprtju razstave
Razglednice doline Soče

Objavi svojo spletno razglednico
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25., 26., 30. in 31. decembra ter 1. in 2. januarja in ob sobotah in nedeljah v januarju in februarju, razen 8. februarja
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli 5 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci 4 €
predšolski otroci brezplačno
družine z otroki do 15 let 10 €
invalidne osebe
in spremljevalci brezplačno

skupine
odrasli 6 €
otroci, dijaki, študentje, upokojenci 5 €
invalidne osebe 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
individualni ogled brezplačno
voden ogled (vsaj 10 oseb) 3 €

invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide

Celoletna vstopnica za šolarje 10 €
Facebook
Youtube
RSS