Staroverstvo in staroverci

Pavel Medvešček je že kot dijak v 50. letih prejšnjega stoletja pokazal veliko zanimanje za ljudsko dediščino, saj je njegov pretanjeni čut prepoznal bogastvo načina življenja in vedenja ljudi, ki je od konca 19. stoletja intenzivno in pospešeno izginjalo. V tistem obdobju je še srečeval ljudi, rojene sredi 19. stoletja, ki so mu zaupali védenje in tudi predmete iz njihovega načina življenja. Leta 1961 se je kot konservator za ljudsko dediščino zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici. Čeprav je bil zaposlen zato, da dokumentira materialno in stavbno dediščino, je svojo izostreno pozornost namenil ljudem, ki so mu znali pripovedovati o načinu življenja, kakršno je bilo še pred prvo svetovno vojno. Njegova strast, izjemen spomin in pravi občutek za sočloveka ter neskončna vztrajnost so počasi odgrinjali plasti v spominu ljudi, ki so v sebi nosili čisto drugačen predstavni svet, druge vrednote in so bili prvobitno spojeni z naravo, ki jih je globoko opredeljevala. Sredi 60. let je dokončno prebil led in si pridobil zaupanje Janeza Strgarja iz Strgarije v Volčanskih Rutih; ta mu je povedal, da se niso imeli za staroverce in sebe niso nikoli tako imenovali. »Mi nismo staroverci, pač pa nam drugi tako pravijo. Mi imamo svojo vero in drugi nam pravijo staroverci,« se Pavel vedno znova spomni Strgarjevih besed. Od trenutka, ko sta se spoznala, pa vse do Strgarjeve smrti leta 1967, se je pred Medveščka v polnosti razgrnil t.i. staroverski svet, tako s spomini na preteklo kot takratno življenje in mišljenje kot tudi z raznovrstnimi predmeti, povezanimi s tem.

Staroverci so bili organizacijsko povezani v enote, ki so jih vodili dehnarji. Ti so imeli obred zaprisege na kolimberju, ki je bil sestavljen iz lesenega trinožnika, spodnjega kamna ročnega mlina, bulcne (prodnika) in sable (meča). V celoti je ohranjen kolimber z desnega brega Soče, z levega brega pa le paranš (črtalo pluga). Predmete kolimberja imamo lahko za voditeljeve insignije, ki pričajo o trdni in dobro delujoči organiziranosti prebivalcev tega območja.

Etnološka zbirka Pavla Medveščka obsega 257 predmetov. Večina izvira iz osrednje Soške doline. Predmeti pa so tudi s Čepovanskega, Cerkljanskega, Idrijskega ter iz Brkinov.