Tolminski punt 1713, razstava stripa avtorja Remigia Gabellinija

Razstava Tolminski punt 1713

Leta 2013 bo minilo 300 let od velikega tolminskega kmečkega upora. Kot uvod v praznično leto je Tolminski muzej že spomladi pripravil niz predavanj pod skupnim naslovom Punt se bliža. V okviru projekta Spoznajmo strip pa je sredi septembra odprl še razstavi stripa Tolminski upor 1713, avtorja Remigia Gabellinija ter razstavo Slovenski klasiki v stripu, ki je nastala s sodelovanjem Foruma Ljubljana, zavoda za umetniško in kulturno produkcijo.

Ob razstavi, ki bo odprta do konca oktobra, bodo potekale Stripburgerjeve mini stripdelavnice, razpisan pa je tudi nagradni natečaj za izdelavo stripa na dve temi: Tolminski punt ter Pravljice in pripovedke iz doline Soče. Natečaj je namenjen mladim do 18. leta starosti.

Strip La rivolta dei Tolminotti 1713 je bil v dveh nadaljevanjih prvič objavljen v časopisu Isonzo / Soča v letih 1989 in 1990, nato pa še v celoti v tematski številki leta 1992. Avtor stripa, v originalu napisanega v italijanskem jeziku in natisnjenega v črnobeli tehniki, je Remigio Gabellini iz Gorice. Dvajset let po objavi v časopisu Isonzo / Soča so njegove originalne risbe prvič predstavljane v Tolminskem muzeju. Razstavljeno je deset risb, ki so bile podlaga za prvo tiskano objavo, ter deset natisnjenih listov v barvni različici stripa s prevodom originalnega besedila v slovenski jezik.

Ob razstavi je Tolminski muzej izdal še barvno knjižno obliko stripa, ki je natisnjena v slovenskem in italijanskem jeziku ter programsko knjižico z objavo dogodkov, ki se bodo zvrstili v okviru projekta Spoznajmo strip.
Strip Remigia Gabellinija je izjemnega pomena zaradi tematike, zaradi njegove risbe, s katero dosega izjemno vizualno pripovedno izrazno moč, nenazadnje pa je pomemben tudi čas nastanka stripa ob pripravi in nato postavitvi spominskega obeležja voditeljem tolminskega kmečkega punta na goriškem Travniku (danes Piazza della Vittoria) leta 1992.

Veliki tolminski punt iz leta 1713 je pomemben dogodek iz naše preteklosti, ki je bistveno določil tolminsko identiteto, zato mu tudi v Tolminskem muzeju posvečamo veliko pozornost. Tolminski kmetje, ki so si prizadevali za oprostitev prehudih bremen, iskali pravico za storjene krivice, predvsem pa želeli poskrbeti za boljši jutri, so se leta 1713 prvi uprli proti državni oblasti in državnim bremenom. Tragično zgodbo tolminskih kmetov je tokrat v stripovski pripovedi oživil Remigio Gabellini. 

Ker pa v Tolminskem muzeju prvič razstavljamo strip, smo nekaj več pozornosti namenili še stripu kot posebni zvrsti likovnega in literarnega izraza. Ob razstavi stripa Tolminski punt 1713 je bila odprta še razstava Slovenski klasiki v stripu v organizaciji Foruma Ljubljana, zavoda za umetniško in kulturno produkcijo. Razstava stripov iz zbirke Slovenski klasiki v stripu predstavlja kratke stripovske upodobitve, ki so jih slovenski stripovski ustvarjalci posvetili našim nacionalnim umetnostnim veličinam in nekaterim svojstvenim pojavom znotraj slovenske kulture. Projekt slovenski klasiki v stripu je potekal od leta 1992 in nastala je zbirka skorajda 200 stripov 66 slovenskih avtorjev, ki se večinoma v satiričnem duhu lotevajo Cankarjeve Skodelice kave, Prešernove Zdravljice, pesmi Otona Župančiča, Dogodka v mestu Gogi, Butalcev, popevke, kot je Zemlja pleše, neprezrte pa niso niti slovenske filmske uspešnice, kot na primer Sreča na vrvici in Babica gre na jug.

Vodja razstavnega projekta Tolminski punt 1713: mag. Damjana Fortunat Černilogar
Kustos razstave Tolminski punt 1713: Marko Grego
Kustosa razstave Slovenski klasiki v stripu: Katerina Mirović, Andrej Štular
Organizacija in koordinacija projekta Spoznajmo strip: Karla Kofol