Življenje ob Železni cesti; Sto let od odprtja Bohinjske proge

19. julija leta 2006 bo minilo 100 let od odprtja Bohinjske proge, ene izmed najbolj slikovitih in tehnično najzahtevnejših železniških prog v Sloveniji. Za Goriško, Tolminsko, predvsem pa za kraje ob reki Bači, je bil to pomemben dogodek, ki je korenito spremenil dotedanji način življenja. Proga namreč ni pomenila samo lažje in hitrejše povezave z ostalim svetom, ampak je posegla in preoblikovala tudi življenje vseh, ki so ob njej živeli ali bili z njo kakorkoli drugače povezani.

S skupnim projektom OŠ Simona Kosa Podbrdo, Tolminskega muzeja in TD Podbrdo smo želeli opozoriti prav na slednje. Z raziskavo, ki je tekla od začetka tega šolskega leta in v katero so bili na različne načine vključeni otroci vseh razredov osnovne šole Simona Kosa Podbrdo, smo poskušali opozoriti na številne posebnosti in spremembe, ki jih je v 100 letih s seboj prinesla Bohinjska železnica. Osnovno območje raziskave je bilo omejeno na šolski okoliš OŠ Podbrdo, na razstavi in v posebni tematski številki šolskega glasila Šolarček izpod Črne prsti pa je predstavljen celoten odsek proge od Podbrda do Mosta na Soči.

Na razstavi z naslovom Življenje ob železni cesti so tako na sedmih barvnih panojih predstavljene predvsem spremebe v arhitekturni in urbanistični podobi krajev ter korenite spremembe, ki jih je prinesla železnica v celoten izgled pokrajine ob Bači. Bohinjska proga namreč ni zgolj edinstven tehnični spomenik, ampak je s premišljenim ter gradbeno in estetsko dovršenim vkljapljanjem v pokrajino skozi katero vodi, tudi nadvse pomemben arhitekturni spomenik. Samo na odseku proge od Podbrda do Mosta na Soči se namreč nahaja več kot 30 manjših in večjih objektov, med katerimi je, poleg predorov tudi veliko viaduktov, mostov in podpornih zidov, na katere ob vožnji po dolini Bače, največkrat niti nismo pozorni. Tekstovni in fotografski del panojev dopolnjujejo risbe ter vtisi in zgodbe o železnici nekoč in danes, ki so jih ob svoji raziskavi zbrali osnovnošolski otroci. Poseben del razstave pa predstavljajo povečave historičnih fotografij krajev ob gornjem toku reke Bače iz privatetne zbirke Metoda Uršiča iz Tolmina ter iz arhiva Tolminskega muzeja.

Avtorji rastave:
Karla Kofol
in učenci OŠ Podbrdo
Oblikovanje panojev: Marko Grego