Tolminski muzej: Naplavine obsoške zgodovine

Zgodovinsko-etnološka zbirka

Zgodovinsko-etnološki del razstave začenjamo s tolminsko upornostjo. Na tradicijo tolminske nepokornosti kažejo številna uporniška gibanja v preteklosti, posebej izpostavljen pa je tolminski kmečki upor iz leta 1713 s tragičnim zaključkom: usmrtitvijo enajstih upornikov. Predstavitev puntarskih časov dopolnjujejo razstavljeni originalni predmeti z gradu na Kozlovem robu, rihtarski meč iz 15. stoletja ter kmečko orožje, o vélikem puntu pa govorita tudi dokumentarni film in računalniška predstavitev.

Sledi prikaz svojstvenega načina življenja ljudi v Gornjem Posočju na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Značilna bivalna kultura prebivalcev se je oblikovala skozi stoletja. Razgibanost in geografska pestrost obravnavanega prostora se zrcali v stavbni dediščini s štirimi različnimi tipi hiš. V preteklosti so prevladovale hiše s strmo slamnato streho in osrednjima prostoroma v pritličju: črno kuhinjo in izbo. Notranja ureditev teh prostorov kot tudi dejavnosti, ki so se v hiši odvijale, so prikazane z originalnimi razstavljenimi predmeti.

Na Tolminskem je bila v preteklosti izrednega pomena živinoreja, o čemer pričajo že arheološke najdbe iz prazgodovinskega časa. Na razstavi je ta gospodarska panoga posebej izpostavljena; predstavljene so zlasti značilnosti in posebnosti pašnih planin.

Navkljub težkemu življenju v hribovitem svetu in ozkih dolinah je bilo družabno življenje tu vedno prisotno. Gostilne so bile mesta zbiranja in pomenkovanja, pa tudi izmenjevanja novic in sklepanja kupčij. Značilni elementi vaških gostiln so bili enostavno pohištvo in skromna oprema.

Posebnost obravnavanega prostora je obmejna lega, ki je vplivala na oblikovanje močne narodne zavesti. V šestdesetih letih 19. stoletja se je razmahnilo slovensko narodno politično gibanje, ki je močno odmevalo tudi na Tolminskem. Čitalnica v Tolminu, ki je bila ustanovljena 20. februarja 1862, je bila prva tovrstna organizacija na Goriškem, druga na Primorskem in peta na slovenskem ozemlju. Razstavljeni svilen prapor tolminske narodne čitalnice kot tudi harmonij Rokodelnega bralnega društva in slika iz društvenih prostorov so dediščina tega zgodovinsko pomembnega časa.

Trg in kasneje mestece Tolmin je skozi stoletja imel pomembno vlogo upravnega, kulturnega in gospodarskega središča. Na pomembnejše dogodke iz zgodovine mesta opozarjamo v posebni sobi, kjer je z računalniško predstavitvijo nazorno prikazan tudi razvoj mesta.

Prva polovica 20. stoletja je obdobje velikih političnih in gospodarskih sprememb, ki so močno vplivale tudi na življenje ljudi ob Soči. Zgodovinski mejnik je za Posočje zagotovo prihod prvega vlaka leta 1906, neizbrisne sledi pa je zapustila prva svetovna vojna. Nova državna meja, ki je nastala po vojni, je prebivalce Tolminskega ločila od matice. Ulične in krajevne table iz tistega časa kažejo na uresničevanje raznarodovalne fašistične politike, ki se je močno odražala tudi v šolstvu in usodah primorskih učiteljev. Sledila je druga svetovna vojna, katere grozote so predstavljene skozi razstavljene predmete; lastnica taboriščne obleke je delila usodo mnogih Slovencev v nemških in italijanskih taboriščih, avtor slike Nazi cirkus je na svojski način upodobil trpljenje naroda v času vojne, ciklostil iz Tehnike Krn pa priča o pomembnosti partizanskega tiska na okupiranem ozemlju.

Tabla z napisom Začasna meja Jugoslavija - Italija nas ob prihodu v zadnji razstavni prostor opozarja na dolgotrajen proces oblikovanja meje z zahodno sosedo. Naslednja desetletja so zaznamovale zlasti gospodarske spremembe. Hitra industrializacija večjih krajev je pospešila odseljevanje ljudi iz hribovskih vasi. Razvoj območja je krojila tudi narava, ki je ljudem v Posočju večkrat obrnila hrbet. Skozi različne preizkušnje utrjeni in obrušeni so prebivalci Posočja dočakali uresničitev nove države Republike Slovenije.

Muzejsko pripoved zaključujemo s predstavitvijo zgodovine muzeja v Tolminu, ki je sledil družbenim spremembam in se vzporedno z razvojem Gornjega Posočja razvijal in nadgrajeval tudi sam.

Dokumentarni film o Tolminskem puntu:

Razglednice doline Soče

Objavi svojo spletno razglednico
Odpiralni čas
torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. in 2. jan., 1.11., 25. in 26. dec.
ter sobote in nedelje v januarju in februarju
Vstopnina
posamezniki
odrasli: 5 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 4 €
invalidi in spremljevalci: brezplačno
skupine
odrasli, upokojenci: 6 €
otroci, dijaki, študenti: 5 €
invalidi: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS