Predelska trdnjava

Predelska trdnjava je odigrala pomembno vlogo v vojnah z Napoleonom, danes je v ruševinah. Stoji v bližini gorskega prelaza in mejnega prehoda Predel. Manjši trdnjavski kompleks sestavljajo: trdnjavi nad podpornim zidom ceste Predel-Log pod Mangartom in pod njim, spomenik Hermannu von Hermannsdorfu in padlim Hrvatom ter grobnica.

Trdnjava je bila sezidana na strateško pomembnem gorskem prelazu ob pomembni trgovski cesti, znani že v rimskih časih in srednjem veku. Preko prelaza je potekala trgovina med Koroško in Goriško ter Furlanijo. Ko so Francozi leta 1797 prvič prodirali ob Soči proti Predelu, je pomembno vlogo odigrala trdnjava Kluže. O morebitnem obstoju trdnjave na Predelu v tem času zaenkrat ni dokazov. Dostopni viri pa kažejo, da so predelsko trdnjavo začeli graditi leta 1808, preden je avstrijski cesar Franc I napovedal vojno Napoleonu.

Trdnjava je bila zasnovana kot pravilni četverokotnik. V načrtu je bila še manjša zapora v obliki četverokotnika tik pod cesto, ki bi bila povezana z zgornjo. Ob prihodu Francozov leta 1809 je bila trdnjava le slabo opremljena: dokončana je bila zgolj zgornja osrednja trdnjavska zgradba (Blockhaus). V trdnjavo sta maja 1809 prišla oddelek 62. pešpolka (Franc Jelacic) in inženir stotnik Johann Hermann von Hermannsdorf. Še pred prihodom Francozov je pešpolk nadomestila stotnija slunjskih graničarjev z manjšim številom vojakov pod vodstvom stotnikov Vitkoviča in Jankoviča. Francozi so trdnjavo napadali iz dveh smeri, a poveljnik Hermann se ni hotel predati. Francozi so trdnjavo požgali, del avstrijske posadke so zajeli, večina pa je v boju padla. Trdnjava je bila povsem uničena.

Leta 1833 je bil pripravljen predlog za gradnjo nove trdnjave na isti lokaciji, ki naj bi bila v celoti zidana, z visokimi nasipi in močnejšo oborožitvijo. Iz dosegljivih virov je razvidno, da so priprave na gradnjo novega kompleksa trajale kar nekaj let. Gradnjo so pospešile tudi novonastale družbene razmere leta 1848. Tega leta je ob cesti pod zgornjo trdnjavo cesar Ferdinand I. dal postaviti spomenik Hermannu von Hermansdorfu in hrabrim branilcem, ki so padli v bojih maja 1809. Na omenjeno bitko opozarjata tudi nagrobnik, prislonjen ob steno trdnjave, z datumom 18. maj 1809, in skupna grobnica padlih, ki so jo avstro-ogrski vojaki uredili leta 1916. Grobnica je bila leta 1995 obnovljena.

Trdnjavo so v petdesetih letih 19. stoletja izboljševali, zlasti podzemno komunikacijo med obema trdnjavama. V prvih dneh bojev v prvi svetovni vojni so Italijani obstreljevali stalne obmejne avstrijske utrdbe pri Naborjetu, Rablju in Predelu ter Bovcu, slednji dve pa so Avstrijci že ob utrjevanju meja pred pričetkom vojne na hitro utrdili oziroma prilagodili novemu načinu bojevanja.