15. oktobra se rodi na Vrsnem kot drugi otrok Jerneja in Katarine roj. Gabršček in še istega dne krščen za Simona.

Rojen Josip Jurčič.

Marčna revolucija na Dunaju.
Upor proti Avstrijcem v Italiji, ki ga zatre maršal Radecki.

Umrl France Prešeren.

11. novembra se rodi v Zalogu pri Ljubljani Dragojila (Karolina) Milek nižjemu uradniku Antonu in Karolini roj. Leban.

Slovenski jezik uveden v gimnazije kot predmet.

Vikar Bevk in njegov naslednik Anton Gregorčič vcepljata Šimnu prvo znanje na bližnjem Libušnjem.

Rojen Anton Mahnič.
Avstrijska vlada obnovi absolutizem, znan kot Bachov absolutizem, zatre društveno življenje in časopisje ter preganja slovenščino po javnih ustanovah.

Šimen odide iz »planinskega raja« v Gorico, kjer tri leta obiskuje normalko.

Grof Cavour postane predsednik vlade sardinsko-piemontskega kraljestva, skupaj z Mazzinijem pobudnik Risorgimenta.

Vstopi v goriško gimnazijo, a zaradi matematike ponavlja razred.

Rojen Anton Aškerc.
Umrl Heinrich Heine.

Po drugi latinski šoli sprejet v Werdenbergov zavod, tako imenovano malo semenišče.

Začne izhajati Janežičev Slovenski glasnik (1858 – 1868).

Kot tretješolec doživi vojno in poraz v Italiji.

Sardinsko-piemontsko kraljestvo napade Avstrijo s sodelovanjem francoskih čet Napoleona III. Avstrija izgubi Lombardijo, malo kasneje pa še Parmo in Modeno.

Po vojaškem porazu in finančnem polomu se zruši Bachov absolutizem in začne se ustavno življenje.
Giuseppe Garibaldi osvobodi Sicilijo in južno Italijo oblasti neapeljskih Burbonov.
Andrej Marušič budi narodno zavest na Goriškem.

V februarju ministrska odredba, da se na goriški gimnaziji uveljavi slovenščina in italijanščina v vseh razredih.
Ustanovitev kraljevine Italije pod savojsko dinastijo s sedežem v Torinu.
Nove ustavne odločbe iz leta 1860 močno razgibajo slovensko politično življenje: 10. aprila govori poslanec Jakob Filip Kafol prvič slovensko v deželnem zboru; Deželni poslanec Andrej Winkler se v juliju v deželnem zboru zavzame za slovensko uradovanje na županstvih in začne kot deželni odbornik uradovati slovensko.

V začetku leta se v Tolminu ustanovi prva Čitalnica na Goriškem, peta po vrsti v Sloveniji; duša njene dejavnosti je dr. Karel Lavrič; v decembru se ustanovi Čitalnica tudi v Gorici, vodi jo dr. Andrej Winkler.

29. avgusta višješolski dijaki iz Gorice obiščejo Tolmin in priredijo »besedo«; prva točka je pesem Pozdrav Tolmincem, ki jo je zložil in deklamiral Gregorčič.
Jeseni šolski izlet v Devin, ki je spodbudil pesem Na bregu.
V Ljubljani ustanovljena Slovenska matica, s katero je G. kasneje sodeloval kot poverjenik in odbornik.

Levstik ureja načelni politični list Naprej, ki se bori za Zedinjeno Slovenijo in demokracijo. Maja je v goriški Čitalnici »beseda«, na kateri pojejo slovenske, hrvaške, češke in poljske pesmi; junija predava dr. Tonkli o prihodu Slovanov na Balkan, o Cirilu in Metodu in starocerkvenoslovanskem jeziku. Za tisočletnico svetih bratov dr. Lavrič v tolminski Čitalnici spodbuja k učenju in rabi slovenskega jezika.   

Maturira z odličnim uspehom na goriški gimnaziji in jeseni vstopi v goriško bogoslovje.
V SG objavi ciklus 13 domovinskih pesmi Iskrice domorodne.

Izidejo Jenkove Poezije, ki močno vplivajo na G. V SG objavi pesem Pomlad s psevdonimom V. R., v semeniškem listu Sloga pa pesem Cvetice na gomili.
List izhaja tedensko in G. mu je dolgo urednik. V njem objavi tudi nekaj poučnih spisov.

Narodno življenje na Goriškem postane zapleteno, prebujena slovenska zavest trči na Italijane oz. Furlane. Italijani kažejo osvajalne tendence. Sesuje se Iredenta.

Ob ponovni vojni z Italijo mu ustrelitev vojnih ubežnikov v Tolminu da pobudo za pesem Romarica, italijanska zasedba Benečije pa za pesmi Soči in Stražniki oz. za ves kasnejši vojni ciklus (11 pesmi).
V Zgodnji Danici objavi edini sonet Daritev, podpisan samo V. Levstik, Jurčič in Stritar pripravijo novo izdajo Prešernovih Poezij; Prešeren močno vpliva na G. pa tudi Stritarjev uvod.

Bismarck v aprilu sklene z Italijo zavezniško pogodbo, mesec dni kasneje Italija in Prusija napovesta Avstriji vojno. V bitki pri Custozzi in pomorski bitki pri Visu zmagajo Avstrijci, a so poraženi v odločilni bitki s Prusi pri Kraljevem Gradcu. Avstrija izgubi Benečijo, tudi Beneški Slovenci se z referendumom odločijo za Italijo, Italijanska meja se približa Soči.
Odposlanci tržaških Slovencev 25. junija, izročijo cesarju noto, da hočejo braniti svojo zemljo in državo, ker italijanska agitacija razglaša, da ne zahteva samo Benečije, ampak strateško mejo na vzhodnih Alpah, to je od Bovca na Idrijo in Postojno in odtod na Reko.
Obmejni Slovenci pokažejo močno voljo do samoobrambe, slovenske občine so postavile ob vsej deželni meji straže, ki naj bi ubranile vdor italijanskih krdel. Izkaže se kobariška straža.
3. oktobra sklenjen mir v Firencah in stara upravna meja je postala državna meja.

Objavi več pesmi v SG pod šifro G. R.
27. oktobra poje novo mašo v domači cerkvi na Libušnjem.

Slovenci na Kranjskem dobijo večino v deželnem zboru.
Dualistična delitev habsburške monarhije na Avstrijo in Ogrsko: Prekmurski Slovenci pridejo pod Madžare. – V decembru nova avstro-ogrska ustava.

V septembru poslan za kaplana v Kobarid, njegov predstojnik je rojak iz Podmelca Andrej Jekše.

V Mariboru začne izhajati glasilo mladoslovencev Slovenski narod. Njegov politični program: federativna ureditev Avstrije, združitev Slovencev v administrativno celoto, sprava z interesi Cerkve.
Prvi tabor v Ljutomeru s programom: Zedinjena Slovenija, narodna enakopravnost v šoli in uradu. Tabor v Šempasu.
Stritarjeva kritika Koseskega pokoplje SG. Mladoslovenska trojica (Stritar, Levstik, Jurčič) izda almanah Mladiko.

Vižmarski tabor na binkoštni ponedeljek zbere 30.000 ljudi in izpriča rast in moč slovenske narodne zavesti. Tabor v Biljani v Brdih.
Stritar izda pod psevdonimom Boris Miran svoje Pesmi.
V Kranju umre Simon Jenko.

Februarja pošlje prve pesmi za Stritarjev Zvon; Stritar mu je literarni in pesniški mentor dolga leta. Nekaj pesmi objavi tudi v celovškem Besedniku, kjer že navaja začetnice S. G.

Zasedba papeške države in Rima, ki postane prestolnica Zedinjene Italije.
Tabora v Tolminu in Sežani.

G. z Gruntarjevo pomočjo ustanovi v Kobaridu Čitalnico, središče izobrazbe in narodne vzgoje. Vodi pevski zbor in ima priložnostne humoristične govore.
V Besedniku objavi epsko pesnitev Rabeljsko jezero in pesem Veseli pastir, ki je kmalu ponarodela. Pod pesmimi je že podpis S. Gregorčič.

Krmilo države prevzame centralistična Auersperg-Lasserjeva vlada.
Izbruhne prusko-francoska vojna in nastane Pariška komuna.
Rojen Fran Saleški Finžgar.

Najprej objavlja v mariborski Zori pesmi in prozo, v drugi polovici leta pa zalaga s poezijo tudi Besednik, npr. z znamenito Jeftejevo prisego.
Jeseni pride za učiteljico v Kobarid 22-letna Dragojila Milek iz Ljubljane, ki pomaga G. pri delu v Čitalnici.

Staroslovenski tabor (Bleiweis) se vključi v dunajsko državnopravno stranko. Liberalci nasprotujejo in začne se »kulturni boj«. Na Goriškem ob liberalni Soči staroslovensko usmerjeni duhovniki ustanovijo Glas z geslom: Za sveto vero, narodnost in blaginjo. List poudarja katoliško in federalistično politiko. Organizirajo velik verski shod na Sveti gori pri Gorici.

Konec maja prestavljen v Rihemberk (danes Branik), zveza z Dragojilo poslej le še v pismih.
Do aprila objavlja v Zori in Besedniku, pesem Pogled v nedolžno oko že odmev ljubezni do Dragojile.

Kulturni boj doseže višek v državnozborskih volitvah. SN začne izhajati kot dnevnik, proti njemu ustanovi K. Klun dnevnik Slovenec.
Maja se ustanovi novo narodno politično društvo Gorica.

Na Goriškem spravljivi glasovi in zahteve po združitvi obeh struj. Predsednik Gorice dr. Tonkli maja na občnem zboru naglasi, da bi dosegli slogo tako, da ostaneta obe stranki pri svojih načelih, vendar se obe trudita za narodni napredek in svobodo. Levec dopisuje v Sočo o nesposobnosti prvakov.

V Glasu objavi članek Za novo leto, ki nastane po dveletnem boju med staro in mladoslovenci na Goriškem in poziva k edinosti in slogi. Pozneje objavi istotam nepodpisan oklic za podporo hercegovskim vstajnikom Balkan, tužni velikan, v katerega vključi pesem Balkan.
Maja pride v Rihemberk kot predstojnik Andrej Brezavšček, ki pesniku ni naklonjen.

Staroslovenska in mladoslovenska (konservativna in liberalna) nasprotja se ublažijo, pride do sloge in sprave. Začne se doba slogaštva, v kateri mora popuščati predvsem liberalizem. Začetek delavskega gibanja v Ljubljani.
Rojen Ivan Prijatelj.
V Bosni in Hercegovini vstaja proti Turkom.

Prizadene ga izguba prijatelja Ivana Stresa, v Soči objavi elegijo Pri mrtvaškem odru nepozabnega prijatelja Ivana Nep. Stresa. Snuje ciklus s snovjo iz bolgarskega boja s Turki Hajdukova nevesta, ki ostane nedokončan. Konec leta objavi v obnovljenem Stritarjevem Zvonu več pesmi in prekine triletno sušo.
Simonova gospodinja sestra Kati se poroči na kmetijo Čebronovih na Brjah, za gospodinjo pride svakinja Cilja, kasneje pa še njena sestra Amalija.

Vojna Srbije in Črne gore proti Turkom.
Umre dr. Karel Lavrič.
Rojen Ivan Cankar.

V Zvonu objavi veliko pesmi, večinoma pod šifro X, le bolj intimne pod psevdonimom Gorislav. Najboljše so Človeka nikar, Lastovkam in V celici.
Jeseni se vpiše na študij klasične filologije na dunajski univerzi; bil vpisan tri semestre.

I. katoliški shod na Dunaju.
Ruska vojska osvobaja Bolgarijo.
Slovenci izgube večino v kranjskem deželnem zboru.
V Mariboru preneha Pajkova Zora.

G. zvesto sodeluje z Zvonom in postane glavni pesnik tega lista. Med drugimi objavi O nevihti, Ujetega ptiča tožba. V Soči objavi prigodnico Bleiweisu.

Kongres v Berlinu, na katerem velesile urede nove meje na Balkanu. Večina Bolgarije postane samostojna, Srbija dobi Niš in Vranje, Črna gora dostop do morja, Avstro-Ogrska pa naj zasede in upravlja Bosno in Hercegovino. To se tudi še v tem letu zgodi.
Italijani osnujejo zvezo Italia irredenta kot gibanje za pripojitev »neodrešenih delov«, med katere so šteli tudi Primorsko.
V Celovcu preneha Besednik, Zvon ostane brez tekmeca.
Rojen Oton Župančič.

Izredno plodno pesniško leto, ko v Zvonu objavi 13 pesmi, od teh 8 iz vojaškega ciklusa pod psevdonimom Bojan. Najboljši sta Soči in Moj črni plašč.

Nastopi Taafejeva vlada, ki se opira na nemške konservativce in Slovane. Na Kranjskem se uveljavi enakopravnost slovenščine v šolah in uradih.

Zadnje leto Stritarjevega Zvona, G. mu je zvest do zadnjega, zato se mu urednik posebej zahvali. Najboljše v tem letniku: Na potujčeni zemlji, Nazaj v planinski raj, Ohrani Bog te v cveti. V Soči posvetilna pesem nadškofu Gollmayerju.

Srbija postane popolnoma neodvisna.
Deželni predsednik na Kranjskem postane Andrej Winkler, prvi in zadnji Slovenec na tem položaju.

G. postane tudi pesnik LZ in napiše uvodno pesem Zvonu; posebno pomembne pesmi Pastir, V pepelnični noči in Tri lipe.
Prigodnica Jurčiču v spomin.
Jeseni zboli, v novembru hudi srčni napadi. V decembru gre v začasni pokoj.

V Ljubljani začne izhajati literarni list Ljubljanski Zvon (LZ), v Celovcu pa Kres.
Umrla Josip Jurčič in Janez Bleiweis.
Dr. Anton Mahnič postane profesor bibličnih ved v goriškem bogoslovju in urednik Folium periodicum.

V začetku aprila se iz Rihemberka preseli iz zdravstvenih razlogov brez dekreta na mali vikariat Gradišče pri Prvačini.
17. aprila izidejo v samozaložbi POEZIJE, naklada 1800 izvodov prodana v rekordnem času.
Levec v LZ označi zbirko kot zlato knjigo. V Slovencu in Kresu neugodni kritiki, G. odgovori s ciklom 15 pesmi V obrambo.
Prijatelji objavijo brošuro Gregorčičevim kritikom odgovor in pouk. – Pesmi objavlja v LZ, npr. Znamenje, Oljki, zaradi zamere ob izjavah ljubljanskih piscev-realistov pa tudi v Kresu. Na prošnjo skladatelja Nedveda zloži 2 pogrebni pesmi.
Konec leta na treh dražbah kupi zemljišče »hrib«.

Nemčija sklene zvezo z Italijo.
Srbija postane kraljevina, prvi kralj Milan Obrenović.
V Ljubljanskem mestnem svetu spet slovenska večina.
Rojen Alojz Gradnik.

Spomladi dobi umetniško štipendijo 300 goldinarjev. Še sodeluje pri LZ, npr. Čas, prigodnica Vrlemu možu, namenjena Andreju Jekšetu. Kot poseben tisk izide Pozdrav, namenjen cesarjevemu obisku v Ljubljani.

Na Hrvaškem se začne tiranska vlada bana Khuen-Hedervayja.
Rojen Ivan Pregelj.

Zaradi Levčeve proti vladne politike preneha sodelovati z LZ in preide v novi list Slovan, kjer objavi Naš narodni dom. V Soči in SN objavi Kmetski hiši.
Ob koncu leta izide ponatis Poezij s 4 dodatnimi pesmimi. Mahnič tedaj objavi v Slovencu Dodatek dvanajstim večerom, kjer ostro napade Gregorčičevo poezijo. – Posveti pesem J. Cimpermanu.

Mahnič v Slovencu objavlja obračun z liberalizmom v slovenski književnosti Dvanajst večerov.
Izhajati začne Tavčar-Hribarjev Slovan.
Umre strpni ljubljanski škof Pogačar.

Marca umre njegov »učenec« Josip Pagliaruzzi-Krilan, v Slovanu objavi pesem Venec na grob Krilanu in spominski članek. – V Soči pesem zagovorniku njegove poezije Hilariju Zornu. Sredi maja v SN odgovor Mahniču v članku Človeka nikar! – V avgustu na obisku na Češkem, mašuje ob oltarju sv. Metoda na Velehradu, objavi pesem Velegrajska kuga.  

Vojna med Srbijo in Bolgarijo.
1000-letnica Metodove smrti. Ivan Vrhovnik da pobudo za narodnoobrambno Družbo sv. Cirila in Metoda.
Gregorčičev večer v Ljubljani brez udeležbe pesnika.

Začne graditi hišo na Gradišču. Objavlja v Slovanu, npr. Naš čolnič otmimo. Za ljubezensko Le enkrat še vedno uporabi psevdonim Nezvan.

Objavlja še v Slovanu, kjer je urednik pesniškega dela. Odlična pesem Srce človeško, sveta stvar. Dragojili posvečeno Ti meni svetlo sonce še vedno podpiše kot Nezvan.
V začetku leta umre prijatelj in svetovalec Fran Erjavec. O njem objavi članek v KMD 1888, v Slovanu pa pesem Lovorika na grob možu. – V februarju zaprosi za pokojnino; del prošnje v nemških verzih, a prošnja zavrnjena. – V aprilu se preseli v novo hišo in pusti službo vikarja. Postane kmet-poet.
V avgustu na sprejemu Čehov v Ljubljani prebere pesem Bratom Čehom. V. Pakosta prevede izbor G. pesmi v češčino.

Preneha Hribarjev Slovan.
Umreta Fran Erjavec in Fran Levstik.

Junija izda drugi zvezek POEZIJ v nakladi 3000 izvodov. Mecen Josip Gorup prispeva kot založnik 3000 goldinarjev, s čimer pesnik poravna dolg za novo hišo. – Konflikt z vikarjem Žnidarčičem.

Dr. Fr. Lampe začne izdajati Dom in svet, dr. A. Mahnič pa list Rimski katolik in pripravlja ločitev duhov.

Opušča pesnjenje, čez zimo spet v hudi depresiji, srce ga opominja. Postaja nezaupljiv in odljuden. Maja na izletu po Dalmaciji in Črni gori. Politično se opredeli za Novo Sočo. Seznani se z Ivanom Veselom in Ivanom Vrhovnikom.

Mahničev poseg v politiko razbije dotedanjo slogo na Goriškem in si podredi Sočo, zato začne dr. Anton Gregorčič izdajati Novo Sočo.
Rojen gregorčičeslovec France Koblar.

Julija umre v Ljubljani njegova »planinska roža« za jetiko. Občutje izpove v pesmi Kropiti te ne smem. – Sodeluje z Veselom pri prevajanju Davidovih psalmov.

Ustanovljeno Katoliško politično društvo na Kranjskem.
Aškerc izda Balade in romance.
Gospodarska kriza se stopnjuje, začne se beg v Ameriko.

Zbliža se z istrskim politikom Vekoslavom Spinčićem.
Objavi prigodnici Ivanu Vrhovniku in Andreju Jekšetu.
Umre mu mati Katarina.

Dr. Anton Gregorčič izvoljen tudi za državnega poslanca.

G. negativno oceni prvi slovenski katoliški shod, ker je premalo naroden. Nastane pesem Kronovi učenci, objavljena po smrti.
Obišče ga Anton Aškerc.

Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani, ustanovitev katoliške ljudske stranke.
Konec Taafejeve vlade.

Uči verouk v Gorici, opravlja blagajniške posle v dveh društvih. – Prevede dve tretjini Joba.

Za pesnikovo 50-letnico pripravi Andrej Gabršček izbor 42 pesmi; Mahnič kritizira izbor.
Poroči se Justina Štrukljeva, njegova učenka in dopisovalka.

Liberalci ustanovijo Narodno stranko, J. E. Krek pa Slovensko katoliško delavsko društvo.

Gabršček ponatisne izbor Gregorčičevih pesmi in doda pesnikov portret.
Gregorčič objavi tri pesmi v sarajevski Nadi.

Aprila hud potres v Ljubljani, tudi G. pošlje denarni prispevek.
Dr. Tuma prestopi iz sodne službe v politiko in dela za narodno stranko.

Seznani se z urednico tržaške Slovenke Marico Nadlišek-Bartol in s pesnikom Ivanom Trinkom, kateremu pomaga pri ureditvi zbirke pesmi.
Objavi prigodnico Luki Svetcu ob 70-letnici v SN.

Ustanovljena Jugoslovanska socialnodemokratska stranka.
Narodna stranka v povezavi z Nemci zavlada v deželnem zboru.
Ivan Hribar postane ljubljanski župan in vodi popotresno obnovo Ljubljane.
Dograjen Narodni dom v Ljubljani.

Spet sprejme gradiški vikariat.
Dobi dovoljenje za hišni oltarček.

Zbliževanje klerikalne in liberalne stranke v Ljubljani.
Izšle Poezije Ivana Trinka.
Umre Janko Kersnik.

Maja zaprosi za upokojitev.

Aškerc postane mestni arhivar v Ljubljani.

Marca odobrena upokojitev, po intervenciji predstojnika namesto prvotne pokojnine 225 goldinarjev prejme 340 goldinarjev.
Pri razdoru v narodni stranki podpira dr. A. Gregorčiča in njegovo ustanovo Šolski dom.

Dr. Tuma in A. Gabršček nastopita proti konservativnemu delu narodne stranke pod dr. A. Gregorčičem.
Nastop slovenske Moderne, ki kmalu zavzame odklonilen odnos do Gregorčičeve poezije.
Rojen Anton Slodnjak.

Prizadene ga smrt prijatelja Ivana Vesela. Telesno se slabo počuti in ne gre nikamor.

Dr. Ivan Šušteršič razbije zbližanje obeh strank.

V začetku leta hudo bolan, v marcu se sproži nov val ustvarjalnosti, ki do smrti več ne presahne. Nastanejo Predsmrtnice, ki jih začne objavljati v LZ, a le do 15. pesmi, potem se z Aškercem spre. Napiše še Pogrebnice in Posmrtnice, tako da nastane do konca leta pesmi za celo novo zbirko. – V sporu z dr. Tumo objavlja ob volitvah Sršene v listu Gorica.

Liberalna stranka sprejme v programu nekatere socialne in gospodarske točke.

Januarja nastanejo Starodavnice. Od marca dalje objavlja v Svetilniku, kršč. soc. delavskem listu v Trstu, med drugim ciklus Delavcem I-IX. Nekaj pesmi pošlje Slovanu Drag. Hribarja. –
Sredi maja izide tretji zvezek POEZIJ, ki jih založi Gorup in plača 1500 goldinarjev honorarja.
Junija proda velik travnik pri Renčah. Svakinja Amalija se poroči z učiteljem Baličem, poslej mu do konca gospodinji Cilja.

Velika stavka delavcev v Trstu, kjer padejo tudi delavske žrtve.
Celjski kongres socialnodemokratske stranke.
Dragotin Hribar obnovi revijo Slovan.

Konec februarja konča prevod Joba.
20. marca po treh letih spet v Gorici. Konec aprila proda hišo in »hrib«, konec maja se preseli v najeto stanovanje na Katarinijevem trgu (Gorišček) v Gorici.

Anton Kristan ustanovi socialnodemokratsko glasilo Naprej. Dr. Krek ustanovi Zadružno in Gospodarsko zvezo.
V Srbiji pride na oblast dinastija Karadjordjevićev. 

Poleti ga obišče dr. Ivan Prijatelj. – Za šestdesetletnico izide prevod JOBA v knjigi. – V SN napiše uvodnik o pesniku dr. I. Tavčar z vso politično ostrino.
Visokošolci na Dunaju priredijo akademijo v njegovo čast. Udeležuje se prireditev mladine Šolskega doma, kateremu nameni čisti dohodek Joba 900 goldinarjev.

Začetek rusko-japonske vojne.

V Gorici objavi pesmi Ob smrti Jos. J. Strossmayerja in Prešernu ob odkritju spomenika v Ljubljani. G. je poleg Stritarja častni predsednik, a se ne udeleži odkritja. – Umre mu oče, na pogrebu izbere prostor za svoj grob.

Neuspeli poizkus socialne revolucije v Rusiji.
Katoliška stranka se preimenuje v Slovensko ljudsko stranko, ki pod Krekovim vplivom sprejme napreden program. Dr. Krek začne izdajati krščansko socialno glasilo Naša moč.
10. septembra odkrit Prešernov spomenik v Ljubljani, slavnostni govornik dr. Tavčar.

Obišče ga pesnik Anton Medved. Gre na obisk k Gruntarju v Ribnico, k Vrhovniku v Trnovo, k Hribarju v Cerklje in k Aljažu v Dovje. – V oktobru prevaja preroka Jeremijo, napiše zadnjo pesem Objame naj me večni mir.
16. novembra ga med mašo zadene kap in 24. novembra umre. 26. novembra prevoz iz Gorice v Kobarid, 27. novembra pokopan pri sv. Lovrencu.

V Rusiji skličejo prvo Dumo.
Dr. Krek ustanovi kot nasprotje liberalnemu Sokolu katoliško prosvetno in telovadno organizacijo Orel.
V Italiji se osnuje splošna delavska zveza.