Simon Gregorčič
Simon Gregorčič
goriški slavček

Tolminski muzej

  Simon Rutar
Simon Rutar


Simonu Rutarju Simon Gregorčič
Simonu Rutarju Simon Gregorčič
Profesorsko življenje in osebni prijatelji

Enega izmed najboljših prijateljev in svetovalcev, kasnejšega urednika Ljubljanskega zvona Frana Levca (1846-1916), je Simon srečal še kot dijak na goriški gimnaziji, kjer je ta poučeval. Prav Levec je bil tudi njegova najtrdnejša opora pri odločitvi, da se po končani gimnaziji namesto za študij teologije, odloči za študij na graški univerzi. Tesne osebne, pa tudi strokovne stike, je Simon z njim ohranil vse do svoje smrti.

Prav skupaj s profesorjem Levcem, ki ga je obiskal na njegovem domu kmalu po opravljeni maturi leta 1872, se je Simon prvič seznanil in srečal tudi s pesnikom Simonom Gregorčičem, tedaj kaplanom v Kobaridu. V svojem dnevniku je to srečanje takole opisal: »Po dolgih težavah prideva ob 2 po poludne v Kobarid, kjer sva najpoprej hotela iskala, dokler se nama ne posreči prav dobro krčmo pri Nemcu dobiti. Po dobrem kosilu šla sva pogledat ,mesto Kobarid in potem sem peljal Levca k kaplanu Gregorčiču. Tako sem seznanil dva slovenska pesnika: Imeli smo vesel popoludne pri pivu. Potem smo šli na sprehod proti Starem sedlu. Pogovor se je pletel o leposlovju, o slovenski literaturi, o naših pisateljih, zlasti o Levstiku, Stritarju, »Zvonu« itd. Večerjala sva pri kaplanu in potem šla spat k Nemcu, a počivala nesva dobro, ker sva ga imela preveč v glavi.«

Tudi s pesnikom, rojakom z Vrsna, je Simon, kljub službovanju v različnih delih takratne domovine, ohranjal občasne stike ter spremljal njegove dobrodušne nasvete. Januarja 1901 mu je Gregorčič poslal razglednico s sledečo vsebino:

Predragi rojak!

Ko vzadnje si k meni potrkal, vesel,
Vesel sem pod streho Te svojo vsprejel!
A veš li, kaj takrat sem T svetoval?
Da dalje bi ne samoval!
Zdaj leta torej – si svoja preštej
In pa okol sebe prav bistro poglej!
Pogled Ti je bister
Kot bil bi naš prvi minister!
Čemu Ti ostal bi pač večni filisiter?
Po starem Ti samci-Nam bistri ne bodo zanamci.
Le hitro izvoli si bistro družico
Za vse ti življenje zvesto pomočnico.
Kaj vedno zajemal z oštirsko bi žlico?!

Prijateljev nasvet je bil, čeprav hudomušno zapisan, tehten in dobronameren. Simon se namreč, kljub prenekateri priložnosti, ni nikdar poročil. Vzrok za njegovo nenavadno samotarsko pot je po njegovi smrti Andrej Gaberšček leta 1934 na kratko takole opisal: »Ko se mu je izneverilo dekle iz Tolmina  -dogodek je spadal pač v čas pred stalno namestitvijo v Kotorju – si od udarca nikdar ni opomogel in je vse življenje ostal samski kot žrtev romantične ljubezni. Utehe je iskal predvsem v delu, pa tudi v alkoholu in tako se je zgodilo, da se mu je v Mediatovi hiši v Ljubljani, ki je bila nekdaj zgrajena kot hotel in v kateri 1903. še ni bilo elektrike, v nočni poti na stranišče na hodniku od sveče zažgala nočna obleka in je od dobljenih opeklin samoten izdihnil med dvojnimi vrati sobe, v kateri je stanoval.«

Fran Levec, Simonov gimnazijski profesor, prijatelj in sodelavec
Fran Levec, Simonov gimnazijski profesor, prijatelj in sodelavec

Simon Gregorčič
Simon Gregorčič

Osmrtnica