Stergulčeva hiša
Bovec
Stergulčeva hiša

Navkljub številnim vojnim pustošenjem in vplivom različnih oblastnikov je Bovško skozi zgodovino vedno imelo status strateško pomembne mejne dežele, ljudje na Bovškem pa so uspešno ohranjali svojo narodno pripadnost in značilen bovški govor. Bovška zgodovina je polna zgodb, ki so jih pisali veliki ljudje. Na razstavi je posebej izpostavljena družina Stergulc, zlasti Andrej Stergulc (1927—2002). Andrej se je dobro zavedal pomembnosti zgodovine in dejavno soustvarjal boljše življenje prebivalcev Bovškega. Bil je ljubiteljski raziskovalec lokalne zgodovine, zbiratelj in prvi župan občine Bovec v samostojni Sloveniji. Z vso zavzetostjo je raziskoval družinske priimke v Bovcu ter preučil štiri številčenja hiš v različnih obdobjih: pod Habsburžani, v fašistični Italiji ter dve za časa socialistične Jugoslavije. Tako je "obdelal" prav vsako hišo v Bovcu. Na številnih razglednicah je iskal nekdanje podobe bovških hiš in morda je prav zato postal tudi strasten zbiratelj starih razglednic. S pomočjo razglednic in fotografij iz bogatega arhiva, ki ga je Andrej Stergulc zapustil, so na razstavi prikazane podobe Bovca in Bovškega v različnih časovnih obdobjih. Na podlagi bogatega dokumentarnega gradiva je možen vpogled v zgodbe posameznih družin in hiš v Bovcu, tudi tistih, ki jih danes ni več. Razstavljeni Stergulčevi osebni predmeti, priznanja, nenazadnje tudi pohištvo, ki je bilo sestavni del nekdanjega stanovanja, so prav tako močna priča preteklosti. Družino Stergulc nam še bolj približajo pričevanja Stergulčevih sodobnikov v dokumentarnem filmu, ki zlasti med sokrajani ohranja živ spomin na tega pomembnega moža.

Bovško zgodovino so soustvarjale še druge vidne osebnosti, ki so tudi omenjene na razstavi. To so: gradbeni inženir Mihael ŠTRUKELJ (1851—1923) iz Loga pod Mangartom, duhovnik in zgodovinar Ivo JUVANČIČ (1899—1985) iz Bovca, filmska igralka Ida KRAVANJA - Ita Rina (1907—1979), ki ima po starših bovške korenine, ter literarni zgodovinar, kritik in akademik Anton OCVIRK (1907—1980), rojen na Žagi. Tudi danes Bovško premore pomembne ustvarjalce, ki so uspešni na različnih področjih. V zadnjih letih se vse več avtorjev ukvarja z bovško preteklostjo; pozornost namenjajo osebam, zgodovinskim dogodkom, pa tudi bovškemu govoru.

Prav jezik je verjetno najbolj opazna poteza kulturne identitete Bovčanov. Sestavni del razstave so zato tudi video posnetki in zvočni zapisi pripovedovalcev narečnih folklornih pripovedi z Bovškega. Izbrana besedila so večinoma spominske pripovedi o dogodkih iz obdobja med obema svetovnima vojnama. 

Vse to sestavlja zgodbo Stergulčeve hiše, hiše, ki je spremljala bovški utrip v 19. in 20. stoletju. Bila je spremljevalka naravnih in drugih nesreč, doživljala vzpone in padce, kot jih je krojilo življenje. Danes je Stergulčeva hiša, obogatena tudi z muzejsko zbirko Tolminskega muzeja, zgovorna pričevalka burne bovške preteklosti, Stergulčevi rodbini pa gre zahvala za pomemben prispevek k ohranjanju živega spomina na minule čase.

mag. Damjana Fortunat Černilogar

AMERIKANCI, CIGARETE IN ČOKOLADA
Pripoveduje: Pepi Rot
Dolžina videoposnetka: 1' 53''
Kamera: Vesna Moličnik
Montaža: Miha Peče
Vodja snemanja: Barbara Ivančič Kutin
Čezsoča, 1. 5. 2001
Ben, ja, saj je bilo tule Italija, potem Amerikanci so bili tu ene dve leti in pol, tri, in ko so tole preravnali in prenaredili je prišla pa Jugoslavija tule, ne. Sedeminštiridesetega leta, septembra, oktobra nekje. Amerikanci so šli, potem je prišla pa Jugoslavija. Tule smo bili. Ni pomagalo nič. Smo probali vseh sort. Lačni nismo bili in tepeni ne, pa dobrega ni bilo ... Ko so bili Amerikanci tule, je bilo najboljše! Ene dve, tri leta. Saj sem bil pri živini, nisem imel cajta. So bili tamle, pri loškem mostu so imeli barake tam na Njibcih. In kabi (seveda), Amerikanci, vojaki so imeli vsega dosti! So jim dali še bolj, bišno (verjetno), ko so bili tu, so prišli sem iz Italije, sem iz Amerike in Nemce gnali tjale gor ... zlodju v rit. In so imeli vsega dosti: čokolade in vsega, ajeeej! In kako ne pojdeš! In še kaditi so me navadili. "Ej, ej boj, uan smok. Aj ju uan smok?" Hahaha! Pa kadil! "Kamel! Lukestrajk! Kamel!" So imeli tiste cigarete: Lukestrajk, Kamel in še ... Lukestrajk. He, in so tisti dišeči bili. Navadili so me, saj potem nisem kadil dolgo. In potem čokolade! In tiste sladkarije! Vsega so nam dajali. Kako ne pojdeš tja k njim, oštja! Prej, ko so bili tu Nemci, vojska, ni bilo nič, potem prideš na tole – željni smo pa bili, sladkarije, ker jih nisi jedel vsa tri leta – ja ali ne kak piškot. Še teh ni bilo. In Amerikanci so nam ponujali, "Ajde, uaš a kmesk jet!" Si mu umil porcijo, "Uaš a mesk jet, ju are čokolata!" mi je dal še tavžent (tisoč) lir ali pa petsto ...

Avtorica razstave: mag. Damjana Fortunat Černilogar, Tolminski muzej
Oblikovalki: Mojca Turk in Polona Zupančič
Slikovno gradivo: zbirka družine Stergulc, Tolminski muzej, Narodni muzej Slovenije
Avdio in video zapisi: Avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC
Transkripcija videoposnetka: Barbara Ivančič Kutin
SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, TV Slovenija
Predmeti: Tolminski muzej, Helena Stergulc Piuzi, David Kemper
Dokumentarni film: scenarij in režija Jadran Sterle, oblikovalec zvočnega prostora Boštjan Perovšek, snemalec Ivo Saksida, produkcija Fluks in decibel, Tolminski
muzej 2010 
Računalniška predstavitev: Damjan Leban
Obdelava slikovnega gradiva: Marko Grego
Restavriranje predmetov: Darjan Ozebek s.p.
Oblikovanje svetlobe: Marjan Viskovič
Avdio in video posnetki: izbor in transkripcija pripovedi dr. Barbara Ivančič Kutin,
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU
Lektoriranje in angleški prevod besedil: Multilingual – prevajalska agencija

INFO:
Občina Bovec, Trg golobarskih žrtev 8, SI-5230 Bovec
T: 05 38 41 900, 05 38 41 909
e-pošta: obcina.neg@bovec.si
http://obcina.bovec.si

TIC Bovec - Turistično informacijski center Bovec, Trg golobarskih žrtev 22-23, SI-5230 Bovec
T: 05/ 3896 444; Gsm: 031 388 700
e-pošta: info@bovec.si
http://www.bovec.si/

Odpiralni čas
Vsak dan: 16h - 22h
Za organizirane in predhodno najavljene skupine je možen ogled tudi izven določenega urnika.
FacebookRSS