Cerkev Svetega Duha

Javorca

Javorca

Spominska cerkvica Sv. Duha v Javorci v dolini Tolminke je edinstven spomenik iz časa prve svetovne vojne, posvečen padlim avstro-ogrskim vojakom na območju tolminskega odseka soške fronte.  Od 1. marca do 1. novembra 1916 so jo gradili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade, ki so se dela lotili z veliko vnemo. Prostovoljno je pri gradnji in pripravi materiala sodelovalo nad tisoč vojakov, med njimi mnogo mojstrov in obrtnikov, ki jih je zajela vojna vihra. V končni podobi cerkvice se zrcalita spretnost in mojstrstvo kamnosekov, kovačev, mizarjev, tesarjev, krovcev, pleskarjev, slikarjev ... Načrt zanjo je izdelal dunajski arhitekt, scenograf in slikar Remigius Geyling, ki je v Posočje prišel kot nadporočnik v vojaški suknji, medtem ko je bil za izvedbo del odgovoren nadporočnik Geza Jablonszky.

Lokacija za postavitev cerkve je bila premišljeno izbrana: od ključnih položajev na Vodil vrhu, Mrzlem vrhu, Slemenu in Rdečem robu je približno enako oddaljena (okrog 2,5 km), tako da predstavlja nekakšno središčno točko. Cerkev je zgrajena na skalnati podlagi v pobočju, do nje vodijo monumentalne stopnice, obdaja jo nizko obzidje. Njen spodnji del je sezidan iz kamnitih blokov, ki so jih vojaki lomili v neposredni bližini in jih vgradili v mogočen kamnit zid, na katerem sloni zgornji del konstrukcije, ki pa je v celoti lesen. Nad vhodom v cerkev se dviga zvonik s sončno uro in dvojnim grbom Avstro-Ogrske. Na fasadah so med okna vstavljene plošče z v fresko tehniki naslikanimi grbi vseh avstro-ogrskih dežel, tudi delo Remigiusa Geylinga. Notranjost cerkve je razdeljena na tristrano zaključen prezbiterij ter pravokotno ladjo z dodano nizko lopo. Poseben pečat notranjosti daje enotno secesijsko obdelan prostor z ornamentalno poslikavo. Prevladujejo modri odtenki z zlatimi poudarki, medtem ko je oltar belo in zlato obarvan. Leseni del oltarja je delo Antona Perathonerja, mojstra z Južne Tirolske. Na hrastovih ploščah, ki se kot listi knjige odpirajo ob stenah ladje, so vžgana imena padlih vojakov, ki so večinoma pokopani na vojaškem pokopališču na Ločah pri Tolminu.

Cerkvica je že med vojno služila za dnevne cerkvene obrede. Vanjo so se zatekali vojaki, ki so z bližnjih bojišč odhajali na počitek v zaledje. Tu so se zbirali katoličani, protestanti, judje, muslimani in ateisti. Za nekatere je bil to resnično božji hram, za druge posvečeno mesto, svetišče, kjer so iskali mir, se predajali mislim in vsaj za kratek čas pozabili na vojno. Tudi še danes cerkvica ohranja svoj namen, saj se tu pri bogoslužju srečujejo obiskovalci različnih narodnosti in veroizpovedi. Obenem pa ostaja simbol složnosti in miru, kar že od vsega začetka jasno izraža napis na zvoniku: PAX - MIR.

Klimatske razmere v Alpah kot tudi druge naravne nevšečnosti cerkvici ne prizanašajo. Doslej je bila dvakrat temeljito obnovljena: prvič so jo leta 1934 obnovili Italijani, drugič pa v začetku osemdesetih let preteklega stoletja Zavod za spomeniško varstvo iz Nove Gorice. Zadnji večji posegi so bili izvedeni po potresu leta 1998, ko sta bila v večji meri poškodovana predvsem stopnišče in obzidje.

Virtual reality predstavitev

Odpiralni čas
FacebookRSS