Atiški sovji skifos z Mosta na Soči

Tolminski muzej je med zaščitnimi arheološkimi raziskavami leta 2001 na Mostu na Soči raziskal 31 starejšeželeznodobnih grobov na levem bregu Idrijce. Izmed teh je po pridanem bogastvu, kot po velikosti grobne jame in žare, močno izstopal prvo odkriti grob iz sredine 5. stoletja pred našim štetjem, pokrit s težko, več kot 1 x 1 m veliko lapornato ploščo. Grobna jama je bila vkopana v sterilno ilovico in obdana z vertikalno postavljenimi laporji. V njo je bila položena 60 cm visoka, delno ohranjena lončena žara, pitos, okrašena s horizontalno potekajočimi plastičnimi rebri in poslikana s črnim smolnatim premazom. Na dnu žare je bila zbrana velika količina ožganih človeških kosti in lesnega oglja, nad žganino pa certoška fibula, dve bronasti fibuli kačastega tipa z velikim diskom na loku in izjemen koščen ročaj železnega noža, katerega zaključek je s filigransko preciznostjo izveden v obliki kačje glavice. Tik pod grobno ploščo je bila pokojnemu pridana kelihasta posoda na nogi, poslikana s pasovi rdeče in črne barve. Ob njem je ležala skoraj v celoti ohranjena grška keramična, pivska skodelica, skifos (skyphos), katera si zaradi izjemnosti zasluži podrobnejšo obravnavo. 

Glavna oblikovna značilnost pri tem tipu posodice je kombinacija horizontalnega in vertikalnega ročaja. Kot večina uvožene lončenine je bil izdelan na lončarskem vretenu, v grški rdečefiguralni tehniki, in premazan s temnosivim firnežem. Skodelica s prstanastim dnom ima celotno površino trupa okrašeno s prizorom sove, katero z obeh strani obdajata oljčni vejici. Sova je kot središčna figura, z glavo obrnjena proti gledalcu, medtem ko je njen trup obrnjen na levo. Prizor se ponovi na obeh straneh posodice. Oljčni vejici s po štirimi listi obdajata sovo z leve in desne strani.

Zanimiva je že sama simbolika sove, ki je v grški mitologiji hkrati zaščitnica pokopališč in mesta Atene ter sveta ptica boginje Atene. Tudi oljka je drevo, ki simbolizira mir, spravo, očiščenje, plodnost ali zmago in je v Grčiji prav tako posvečena boginji Ateni.

Lonček skupaj z ročajema meri 15,8 cm in je visok 8,7 cm. Edinstvena najdba na našem prostoru ima najbližje primerjave na območju spodnje Padske nižine. Podobne »sovje skifose« so izdelovali v Grčiji kot tudi v južni Italiji in Etruriji, srečamo jih po celotnem mediteranskem bazenu od Gruzije, Izraela, Turčije, Cipra, severne Afrike, Španije, južne Francije, Korzike in Sicilije.

Na območje jugovzhodnih Alp, kjer je v času razvite grške kulture živela starejša železnodobna halštatska kultura, so taki izdelki prišli dokaj redko. Dragocene grške in italske posode so dospele predvsem po morskih poteh do zadnjih grških postojank ob zahodni obali Jadranskega morja (Spina, Adria ob delti reke Pad), od tam po kopnem v notranjost kontinenta. Razlagamo jih lahko kot trgovinski produkt ali kot dar obiskovalcev in popotnikov iz dežel klasičnega sveta.

Izjemna najdba kultne posodice, atiškega sovjega skifosa z Mosta na Soči, je na ogled v stalni arheološki zbirki Tolminskega muzeja v prvem nadstropju Coroninijevega dvorca.

Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 10h - 18h
sobota, nedelja, prazniki: 14h - 18h
ponedeljek zaprto
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
FacebookRSS