Posočje 1945-1947

Razstava ob 70. obletnici vzpostavitve slovenske zahodne meje
23.09.2017 - 31.03.2018

Razstava govori o burnem povojnem obdobju, ko se je odločalo o usodi primorskih krajev in ljudi. V ospredju tedanje mednarodne diplomacije sta bila predvsem Trst in Gorica, hud politični in kulturni boj pa je v letih od 1945 do 1947 potekal tudi v Posočju, na območju današnjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Julijska krajina je bila namreč razdeljena na cono A, ki je spadala pod Zavezniško vojaško upravo, ter cono B, ki jo je upravljala jugoslovanska oblast. Čeprav je bila meja, ki je potekala v glavnem po reki Soči, prehodna in kratkotrajna, je vendarle močno zarezala v takratno življenje in sprožala številne napetosti in konflikte.

Obravnavano obdobje je na razstavi predstavljeno s številnimi fotografijami, arhivskimi dokumenti, časopisnimi prispevki in predmeti. Pomemben del muzejske predstavitve so tudi zapisana in na filmski trak posneta pričevanja ljudi, ki so ta čas osebno doživljali. Mlajši, takrat še otroci, se ga spominjajo predvsem po priboljških, ki so jih delili zavezniški vojaki. Starejši pa pripovedujejo tudi o velikem razočaranju, ki je sledilo odločitvi, da se del osvobojenega ozemlja prepusti zavezniškim enotam. Ta kompromisna politična odločitev je v celotni Julijski krajini sprožila val kulturnih prireditev, manifestacij in množičnih demonstracij, s katerimi so Primorci glasno izražali željo po priključitvi k Jugoslaviji. Seveda pa pri tem niso bili povsem enotni. Mnogi so svarili pred prihajajočim komunizmom; bali so se preganjanja zaradi vere ali drugačnega mišljenja, bali so se razlastitve in podržavljanja premoženja. Politična trenja so sprožala številne konflikte, nemalokrat s hudimi posledicami. Tako zavezniške kot jugoslovanske oblasti so preganjale, kaznovale in zapirale vse, ki so jim kakorkoli nasprotovali. Prihajalo je do fizičnih obračunavanj in celo smrtnih žrtev. Močno orožje, ki sta se ga posluževali obe strani, je bila propaganda, ki je hujskala in razdvajala ljudi ter jih silila k opredelitvi za eno ali drugo stran. S priključitvijo Primorske k Jugoslaviji je bila za večino Primorcev dilema razrešena. Sledili so novi časi, ki pa so v spominu mnogih pustili precej grenak priokus.        

Avtorica razstave: Karla Kofol
Oblikovanje: Ana Hawlina

 

Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1.1., 1.11. in 25.12.
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
FacebookRSS