Krošnja

Krošnja

Preko Bovškega je že pred stoletji tekla pomembna prometna povezava, ki je prebivalcem odpirala pot v svet in jim omogočala dodaten vir zaslužka. Premožnejši prebivalci obsoških vasi so se ukvarjali s prevozništvom večjih količin blaga, revnejši, imenovani krošnjarji, so trgovali z raznovrstnimi drobnimi predmeti. Od hiše do hiše so prodajali blago in šiviljski pribor, ogledala, glavnike, nakit, pipe, zdravila, parfume in celo čevlje. Vse to so nosili na hrbtih, v lesenih krošnjah z več predali, v katerih so bili posamezni izdelki varno spravljeni in lepo sortirani.

Vsak krošnjar je imel svoj delovni okoliš, ki je bil lahko tudi zelo daleč od doma, med ljudmi pa so bili ti potujoči trgovci zelo cenjeni in spoštovani. S prodajo so namreč lahko kar veliko zaslužili, poleg tega pa so običajno govorili več tujih jezikov, poznali so razmere v svetu ter pripovedovali številne zanimive zgodbe, ki so izvirale iz krajev, ki so jih obiskovali.

S krošnjo, ki je od leta 1954 last Tolminskega muzeja in je na ogled v Stergulčevi hiši v Bovcu, je vse do leta 1950 krošnjaril Jožef Kenda iz Bovca.  

V času koronavirusa
Že sedemdeset let smo z vami, in tudi v času koronavirusa ni nič drugače.

Za vas smo v rubriki Izpostavljeno pripravili poseben izbor predmetov, razstav in drugih vsebin, s katerimi želimo predstaviti kulturno bogastvo, ki ga hranimo ter vam olajšati dneve samoizolacije.

Ostanite zdravi.
Odpiralni čas
FacebookRSS