Trgovina: Katalogi

Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja

Ob razstavi, s katero Tolminski muzej postavlja na ogled nekaj izbranih skrinj in skrinjic iz svoje bogate zbirke, je izšel tudi katalog, v katerem so razstavljeni primerki predstavljeni s fotografijo in osnovnimi podatki. V njem je na kratko opisana zgodovina tega nekoč zelo pomembnega in cenjenega elementa notranje opreme vsakega doma, ki pa so ga kasneje izrinile druge vrste pohištva. Preberemo lahko tudi, katere so posebnosti tolminskih skrinj, kako in kdaj so prihajale v zbirko Tolminskega muzeja, pa tudi kakšno zanimivost iz zapiskov nekdanje muzealke Marije Rutar. Prav ona je namreč v veliki meri zaslužna za to, da je sedanja zbirka "banjkov", kot skrinjam pravimo na Tolminskem, tako bogata.

Avtor: Marko Grego

Izdajatelj in založnik: Tolminski muzej, 2022

48 barvnih strani
Jezik: slovenski

Cena: 8.00 €   Naroči

Vrnitev boginje Izide
Boštjan Kavčič

Izida, boginja različnih imen (Aset pri Egipčanih, Isis pri Grkih), se je z umetniško pomočjo akademskega kiparja Boštjana Kavčiča vrnila v Posočje. Kipec boginje, zaščitnice žensk, mater in ženskih spretnosti, je nekoč njena častilka darovala na železnodobnem svetišču na Berlotovem robu na Šentviški planoti. Kmalu po odkritju ga je pred več kot poldrugim stoletjem odkupil ljubiteljski zbiralec starin Jakob Della Bona iz Gorice. Od tedaj se je za njim izgubila vsaka sled.

To je zgodba o vrnitvi posoške Izide v novi umetniški preobleki. Katalog spremlja istoimensko razstavo, ki postavlja na ogled 13 raznobarvnih boginj Izid, izdelanih iz različnih materialov (kamen, bron). O njih avtor Boštjan Kavčič pravi, da ima vsaka svoj ženski karakter in je tudi poimenovana z latinskim imenom, ki izraža njen značaj.


O avtorju

Boštjan Kavčič se je rodil leta 1973 v Šempetru pri Gorici. Osnovno šolo je obiskoval v Tolminu, srednjo elektrotehnično šolo v Novi Gorici. Leta 1997 je diplomiral iz bančništva in financ na EPF v Mariboru.
Med letoma 1997 in 2003 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO). V času študija je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za kiparstvo in diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu. V letih 2003–2005 je bil štipendist Ministrstva za kulturo za podiplomski študij videa na ALUO v Ljubljani in leta 2007 magistriral pri prof. Sreču Draganu. Predstavil se je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, se udeležil mednarodnih simpozijev ter postavil več javnih del.
Od leta 2007 je samozaposlen v kulturi. Živi in ustvarja v Rodinah v Beli krajini. Je član društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

 

Avtor razstave: Boštjan Kavčič

Avtorji besedil v katalogu: Miklavž Komelj, Boštjan Kavčič, Miha Mlinar

Avtor fotografij v katalogu: Jani Pavlin

Izdajatelj in založnik: Tolminski muzej, 2022

52 barvnih strani

Jezik: slovenski, angleški, arabski

Cena: 8.00 €   Naroči

V deželici Simona Rutarja
Arheologija podkrnskega prostora

"Ljudska modrost pravi, da naključij ni. Ta rek bi potrjevalo tudi dejstvo, da se je slavni geograf, zgodovinar in arheolog Simon Rutar (po domače Mohov) rodil v vasi Krn, prav v srčiki podkrnskega prostora, ki se je šele v zadnjem desetletju izkazal kot eden imenitnejših arheoloških zakladov Posočja. In prav ta, morda z njegove strani že sluteni arheološki potencial, ga je nezavedno vodil v poglobljeno raziskovanje zgodovine lokalnega in širšega prostora. [...] Le v mislih si lahko predstavljamo, s kakšno vedoželjnostjo in radovednostjo bi ta vsestranski humanist spremljal in vzpodbujal nova arheološka odkritja v podkrnskem prostoru, predvsem v svoji rojstni vasi."

Ta povezava človeka s prostorom, ki jo opisujejo avtorji v uvodniku kataloga, je postala še posebej očitna z arheološkimi raziskavami v 21. stoletju. Pod odejo ruše in prsti visoko pod Krnom so arheologe in ljubiteljske raziskovalce pričakale imenitne najdbe, zgovorni pokazatelji starodavnega življenja v tem delu "Tolminske deželice". Izsledki doslej raziskanih najdišč Gradec pri Krnu in Veliki Gradec pri Drežnici jasno kažejo vpetost podkrnskega prostora v širši južnoalpski in severnojadranski kulturni prostor.

 

Avtorji: Timotej Knific, Boštjan Laharnar, Miha Mlinar, Matija Turk

Izdajatelj in založnik: Tolminski muzej, 2021

80 barvnih strani

Jezik: slovenski

Cena: 13.00 €   Naroči

Jean Vodaine: vod an, bad adn, bodi eden, bodi nekdo
Ob stoti obletnici rojstva pesnika, tipografa in tiskarja Vladimirja Kavčiča - Jeana Vodaina

Katalog je izšel ob odprtju razstave Vodainovih del, s katero se je Tolminski muzej poklonil stoletnici rojstva francoskega umetnika slovenskih korenin. Na razstavi in v katalogu je predstavljen izbor slik, grafik in plakatov iz bogate zbirke del, ki jih je Vodaine nekaj let pred svojo smrtjo podaril Tolminskemu muzeju. Spremno besedo katalogu je napisala mag. Damjana Fortunat Černilogar, direktorica Tolminskega muzeja, umetnika in njegovo delo pa predstavila likovna kritičarka Nataša Kovšca. Za oblikovno podobo kataloga je poskrbel Marko Grego.

Izdajatelj in založnik: Tolminski muzej, 2021

71 barvnih strani

Jezik: slovenski, francoski

Cena: 9.00 €   Naroči

Prve posoške tovarne
Industrializacija Gornjega Posočja 1947-2000

Gornje Posočje sicer ni poznano kot industrijska pokrajina, pa vendar je industrija v teh krajih prisotna že vsaj sto let. Prva industrijska obrata sta začela delovati že pred prvo svetovno vojno, a po vojni z delom nista nadaljevala. Prava industrializacija je kraje ob zgornji Soči zajela šele po koncu druge svetovne vojne oziroma po priključitvi območja k Jugoslaviji.

Katalog, ki spremlja istoimensko razstavo Tolminskega muzeja, podaja oris razvoja posameznih vej industrije od skromnih začetkov preko desetletij spremenljive gospodarske politike v socialistični Jugoslaviji do prelomnega obdobja prehajanja v tržno gospodarstvo. Številna preoblikovanja in preimenovanja posoških podjetij pričajo o težavnem boju za obstanek, iz katerega se jih je uspešno izvilo le osem, a ta danes predstavljajo oporne stebre vsemu posoškemu gospodarstvu.

V katalogu z bogatim slikovnim gradivom je na kratko predstavljen tudi družbeni sistem, ki je podpiral vlaganja v sekundarni sektor in botroval razvoju industrije v odročnih krajih brez vsakršne industrijske tradicije. Vsaj bežno pa se avtorica dotakne še učinkov takšnega razvoja, ki jih zaznavamo v življenju posoških krajev.

Avtorica razstave: Karla Kofol
Avtorji vsebin v katalogu: Karla Kofol, Cvetka Jug, Rok Uršič, Olga Zgaga
Oblikovanje razstave in kataloga: Vesna Vidmar

Izdal: Tolminski muzej, 2020

199 barvnih strani
Jezik: slovenski

Cena: 18.00 €   Naroči

Od planine do Planike
Vodnik po razstavi v Mlekarni Planika Kobarid

Tolminski muzej je v letu 2019 izdal vodnik po stalni razstavi »Od planine do Planike«, ki je postavljena v prostorih mlekarne v Kobaridu od leta 2010. Uvodno besedo v vodniku je prispevala direktorica Mlekarne Planika v Kobaridu Anka Lipušček, ki je bila tudi pobudnica za izvedbo razstave.

V prvem delu vodnika arheolog Miha Mlinar predstavi arheološke najdbe z območja posoških planin, ki segajo vse od prazgodovine pa do Rimljanov in zgodnjih romanskih vplivov na slovanske prišleke.

Vsebino drugega dela vodnika je podal etnolog Marko Grego. Predstavi zgodovino tolminskega sirarstva, ki sta ga najbolj zaznamovala dva gospoda, Tomaž Hitz in Matteo Marsano. Prvi je ob koncu 19. stoletja povsem spremenil tolminsko sirarstvo z vpeljavo švicarskega način poslovanja, katerega temelj je racionalizacija mlekarn. Ustanovil je zadrugi v Poljubinju in na planini Razor ter poučeval tolminske in tudi bohinjske sirarje.

Po koncu prve svetovne vojne je celoten zahodni del Slovenije padel pod italijansko upravo. Na Tolminsko je za župana prišel dr. Matteo Marsano, ki je v Tolminu ustanovil mlekarsko zadrugo z laboratorijem in delavnico za predelavo mleka. S sistematično modernizacijo planin in cestnimi povezavami je oživil vse planine v zgornjem Posočju ter leta 1932 izdal tudi knjigo z naslovom I pascoli alpini dell'alto Isonzo.

Po drugi svetovni vojni so za planinsko pašništvo nastopili drugačni, težji časi. Prav tolminske in kobariške planine so danes med najbolj živimi planinskimi območji v Julijskih Alpah. A le planine z najboljšimi pašniki, opremljene s sodobno tehnologijo in povezane s cestami, so tiste, ki omogočajo gospodarjem uspešno nadaljevanje tisočletne tradicije planinskega pašništva.

Avtor razstave: Marko Grego
Avtorja vodnika: Marko Grego, Miha Mlinar
Oblikovanje: Marko Grego

Izdal: Tolminski muzej, 2019

64 barvnih strani
Jezik: slovenski in italijanski

Cena: 9.00 €   Naroči

Man & War
Catalogue of the Museum Exhibition dedicated to the 100th Anniversary of the Beginning of the Isonzo Front and the 70th Anniversary of the End of the World War II

Besedilo: Karla Kofol
Oblikovanje: Polona Zupančič

Izdal: Tolminski muzej, 2015

40 barvnih strani
Jezik: angleški

Cena: 6.00 €   Naroči

Stari bogovi obmolknejo
Šentviška planota v arheoloških dobah

V razstavnem katalogu avtorji arheologi Miha Mlinar, Boštjan Laharnar, Marzia Vidulli in Anna Crismani predstavljajo arheološko podobo Šentviške planote, kraške planote med osrednjo Tolminsko in Idrijsko-Cerkljanskim, ki je bila zaradi položnih in dovolj rodovitnih površin, pašnikov ter gozdov že zgodaj privlačna za naselitev. Najzgodnejšo stalno poselitev povezujemo z železnodobno svetolucijsko skupino v času med 6. do 4. st. pr. n. št. Železnodobni kolonisti so uredili naselbine (Vrh gradu pri Pečinah) in grobišča (Na Dobcu in Lipce/Prevala pri Šentviški Gori, Jerovca). Tedaj sta zaživeli tudi kultni mesti na Berlotovem robu in Vrh gradu pri Pečinah, kar dokazujejo imenitni darovani predmeti (npr. bronasti antropo-ornitomorfni obesek, odlomek bronaste situle z venetskim napisom, srebrna ovratnica s tremi vozli, srebrni daritveni ploščici). Obe kultni mesti sta ob rimski osvojitvi odigrali dramatično vlogo, verjetno kot zadnja oporišča samostojnosti železnodobnih skupnosti. Ko so stari bogovi tam obmolknili, se je dvignil krščanski sv. Vid, ki ga Planota še danes nosi v svojem imenu.

Avtorji kataloga: Miha Mlinar, Boštjan Laharnar, Marzia Vidulli, Anna Crismani
Oblikovanje: Ana Hawlina

Izdal: Tolminski muzej, 2018
96 barvnih strani

Jezik: slovenski

Cena: 12.00 €   Naroči

Prapoti skozi praproti
Arheološka topografija dolin Tolminke in Zadlaščice

V katalogu arheološke razstave Prapoti skozi praproti poskušamo z drobnimi arheološkimi najdbami prikazati življenje v strmih bregovih dolin Tolminke in Zadlaščice pred tisočletji, življenje ob starih gorskih poteh – prapoteh, ki so Tolminsko povezovale z Bohinjem in ostalimi območji. Prav najstarejši, mezolitski najdišči na Pretovču in v Čadrgu sta skriti pod praprotjo, zato Prapoti skozi praproti.

Avtorja kataloga: Miha Mlinar in Matija Turk
Avtorji dodatnega besedila: Mirjam Bajt Leban, Andrej Ferletic, Nina Gartner, Katja Kavkler, Viljem Kuhar, Petra Leben-Seljak, Tjaša Tolar
Oblikovanje: Ana Hawlina

Izdal: Tolminski muzej, 2016
87 barvnih strani

Jezik: slovenski

Cena: 10.00 €   Naroči

Javorca 1916-2016
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - Sto let "bazilike miru"

Monografija je izšla ob razstavi in stoletnici cerkve v Javorci, zgrajene med prvo svetovno vojno ob robu soškega bojišča. Prevedena je v nemški jezik, vsebinsko pa razdeljena na štiri sklope. Uvodne besede sta zapisala Uroš Brežan, župan Občine Tolmin, in msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof. Drugi sklop sestavljajo prispevki treh avtoric: Damjana Fortunat Černilogar je v članku z naslovom Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci – Sto let "bazilike miru" predstavila zgodovino cerkve, Ernesta Drole je prispevala članek Konservatorsko-restavratorski posegi na spominski cerkvi Sv. Duha v Javorci, Jelka Pirkovič pa dva, enega z naslovom Cerkvena arhitektura in nova umetnost (art nouveau) z začetka 20. stoletja in drugega z naslovom Spominska cerkev Sv. Duha in njene evropske vrednote.
V tretjem sklopu so predstavljene tri osebnosti, ki so odigrale pomembno vlogo pri gradnji cerkve v Javorci. Delo Remigiusa Geylinga (1878—1974) sta najprej osvetlila njegova vnuka Jutta Geyling in Michael Geyling, nato pa v krajših člankih še Damjana Fortunat Černilogar (Nadporočnik Remigius Geyling, dunajska osebnost iz sveta umetnosti) in Alexandra Steiner - Strauss (Remigius Geyling – Njegovo ustvarjanje za oder po letu 1918). Jablonszkega in Perathonerja je v zapisih Topničar Géza Jablonszky (1876—1945), madžarski gradbenik in Topničar Anton Perathoner (1888—1965), južnotirolski rezbar predstavila Damjana Fortunat Černilogar.
Zadnji sklop nosi naslov Knjiga mrtvih; gre za objavljen seznam 2565 imen padlih avstro-ogrskih vojakov, ki so izpisana na hrastovih ploščah v spominski cerkvi Sv. Duha v Javorci.

Izdal: Tolminski muzej, 2016; 1. ponatis 2016; 2. ponatis 2018
135 barvnih strani

Jezik: slovenski in nemški

Cena: 20.00 €   Naroči

Vihar sovražen svet pretresa
Bosansko-hercegovski vojaki na soški fronti, katalog razstave ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne

V razstavnem katalogu istoimenske razstave je uvodoma objavljen prispevek Možje s fesi na soški fronti in v delih likovnih umetnikov avtorja Huseina Sejka Mekanovića, umetnostnega zgodovinarja iz Bosne in Hercegovine. Sledi katalog razstave avtorice Damjane Fortunat Černilogar.

Izdal Tolminski muzej, 2014
55 barvnih strani, slovensko-angleška izdaja

Cena: 14.00 €   Naroči

Tolminska v času punta
Zbornik ob 300-letnici tolminskega punta 1713-2013

Zbornik Tolminska v času punta na 208 straneh velikega formata prinaša osem prispevkov, ki vsak iz svojega zornega kota osvetljujejo čas in razmere ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja. Članka droktorjev Igorja Sapača in Boruta Juvanca govorita o arhitekturni podobi Tolminskega gospostva, dr. Eva Holz podrobneje predstavlja cestno omrežje v gornji Soški dolini, Janja Hiti in Ines Hvala pišeta o prehranjevalnih navadah tedanjega časa, Marija Terpin Mlinar pa o vlogi čipk v oblačilni kulturi. Pomembne novosti pa prinašajo predvsem trije prispevki. Mag. Drago Trpin v zborniku prvič objavlja podatke iz doslej malo poznanega urbarja za leta 1700 do 1709, mag. Damjana Fortunat Černilogar podrobneje predstavlja rodbino Coronini in doslej nepoznan zapuščinski inventar Coroninijevega dvorca v Tolminu iz leta 1774, dr. Dragica Čeč pa ob koncu na podlagi dunajskih in graških arhivskih virov podrobno opisuje kazensko pravo tedanjega časa in potek sodnega procesa proti enajstim obglavljenim tolminskim puntarjem.

Zbornik, opremljen s številnimi fotografijami, vsebinsko dopolnjuje muzejsko razstavo Nad Gorico po pravico, ki smo jo v Tolminskem muzeju postavili ob 300-letnici punta, ter obenem prinaša nove podatke in ugotovitve o tem odmevnem obdobju naše preteklosti. Obsežno na novo odkrito in večinoma še neobdelano arhivsko gradivo, ki ga je izbrskal prof. Janez Dolenc in ga še vedno odkrivajo tudi drugi raziskovalci, pa nedvomno skriva še veliko pomembnih podatkov, tako da zgodba o tolminskem puntu zagotovo še ni zaključena.

Cena: 20.00 €   Naroči

Komu so zvonili
Katalog arheološko-etnološke razstave

V katalogu Komu so zvonili je prikazan izbor bronastih, železnih ter medeninastih zvoncev in zvončkov iz arheološke ter etnološke zbirke in depojev Tolminskega muzeja. Nekaj bronastih primerkov z arheoloških najdišč Loke – Kolenovica in Ajdovščina je prispeval Goriški muzej.
Ker je posoški prostor že od davnine vezan na poletno planinsko pašo in pašo na domačih pašnikih, je večidel obravnavanih primerkov živinskih zvoncev. Prav z bronastimi rimskodobnimi zvonci iz Vipavske doline so prikazana tudi najdišča, ki s planinskim pašništvom nimajo skupnih točk.

Avtorja kataloga: Marko Grego in Miha Mlinar
Oblikovanje: Marko Grego
Fotografije: Marko Grego
Risbe: Teja Gerbec
Konservacija in restavriranje razstavnih predmetov: mag. Jana Šubic Prislan (Goriški muzej), Marko Grego
Jezikovni pregled: Polona Hadalin Baša
Tisk: Medium Žirovnica
Naklada: 300 izvodov

Izdal: Tolminski muzej, 2012
Slovenska izdaja, 48 strani

Cena: 8.00 €   Naroči

Tolminski punt 1713
La rivolta dei Tolminotti 1713

Ob razstavi stripa Tolminski punt 1713 je Tolminski muzej izdal še barvno knjižno obliko stripa, ki je natisnjena v slovenskem in italijanskem jeziku.
Tolminski kmetje, ki so si prizadevali za oprostitev prehudih bremen, iskali pravico za storjene krivice, predvsem pa želeli poskrbeti za boljši jutri, so se leta 1713 prvi uprli proti državni oblasti in državnim bremenom. Tragično zgodbo tolminskih kmetov je tokrat v stripovski pripovedi oživil Remigio Gabellini.

Avtorica uvodnih misli: Damjana Fortunat Černilogar

Izdal: Tolminski muzej, 2012
32 strani, slovensko-italijanska izdaja

Cena: 8.00 €   Naroči

Keltskih konj topòt:
Najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu

Katalog obravnava najdbe z najdišča Bizjakova hiša v Kobaridu, ki je bilo odkrito med arheološkim nadzorom nad gradbenimi deli na Gregorčičevi ulici leta 2010. Zakop konjev, skupaj z orožjem in drugimi predmeti keltskih bojevnikov, predstavlja izjemno najdbo za arheologijo Posočja, Slovenije in srednjeevropskega prostora. Najdišče je na osnovi najdb umeščeno na začetek mlajše železne dobe, t.j. v čas okoli leta 300 pr.n.št.

Avtor uvoda: Andrej Gaspari
Avtor poglavja Analiza živalskih kostnih ostankov: Borut Toškan
Oblikovanje kataloga: Gaya Cerkno

Izdal: Tolminski muzej, 2012
78 strani, slovensko-angleška izdaja

Cena: 12.00 €   Naroči

Naplavine obsoške zgodovine
Vodnik po stalni razstavi Tolminskega muzeja

Naplavine obsoške zgodovine je stalna razstava Tolminskega muzeja, odprta leta 2003. Obsega arheološki, zgodovinsko-etnološki in umetnostnozgodovinski del. V vodniku je v strokovno poljudnem jeziku opisana bogata tisočletna zgodovina Posočja, od kamene dobe do 20. stoletja. Podrobneje so opisani mejniki in dogodki, ki so zaznamovali ta prostor.
Avtorji besedil: mag. Damjana Fortunat Černilogar, mag. Miha Mlinar, Marko Grego, Karla Kofol, Silvester Gaberšček.
Oblikovanje in priprava za tisk: Marko Grego.

Izdal Tolminski muzej, 2011
81 barvnih strani, slovenska izdaja

Cena: 10.00 €   Naroči

Rudi Skočir
Katalog likovne razstave, postavljene ob avtorjevi 60-letnici

Akademskega slikarja Rudija Skočirja, rojenega leta 1951 na Kamnem pri Kobaridu, zaznamuje edinstvena in prepoznavna likovna govorica, polna barv ter raznovrstne simbolike in metaforike. Na razstavi ob svojem življenjskem jubileju se je avtor predstavil s premišljenim izborom del, na katerih dominira njegov priljubljeni motiv, ženska.
V bogato opremljenem barvnem katalogu se nahaja 47 reprodukcij izbranih del, odlično spremno besedo o Skočirjevi ustvarjalni poti z naslovom »Pasijon, vigilija in lepota bivanja in spoznanja« pa je napisal njegov dolgoletni prijatelj Janez Kavčič. Ob tem se v katalogu nahajajo še avtorjevi biografski podatki, obsežen seznam samostojnih in skupinskih razstav, knjižnih ilustracij in pomembnejših javnih del ter seznam prejetih nagrad in priznanj.

Izdal Tolminski muzej, 2011
110 barvnih strani, trda vezava, slovensko-angleška izdaja

Cena: 10.00 €   Naroči

Vojske, orožje in utrdbeni sistemi v Posočju
Zbornik, ur. Karla Kofol

Dvanajst prispevkov različnih avtorjev govori o orožju, utrdbah ter številnih zavojevalcih, osvajalcih in braniteljih ozemlja ob zgornjem toku reke Soče. V uvodnem članku je Damjana Fortunat Černilogar podala pregled utrdb in utrdbenih sistemov iz Posočja od 3. do 20. stoletja. Članki arheologov Mihe Mlinarja, Andreja Gasparija, Beatriče Žbona Trkman in Fabrizia Bressana govore o orožju iz prazgodovinskih obdobij, rimski vojski ter srednjeveškem hladnem in strelnem orožju s tolminskega gradu.
V naslednjih štirih prispevkih so podrobneje predstavljeni različni vojaški objekti, ki so služili za nastanitev vojske, predvsem pa v obrambne namene. Trdnjavo Kluže je predstavil Fedja Klavora, o trdnjavi na Predelu je pisal Vasja Klavora, Damjana Fortunat Černilogar je predstavila vojašnice v Gornjem Posočju. Karla Kofol se v svojem članku posveča gradnji italijanskega utrdbenega pasu, imenovanega Alpski zid ter varovanju in utrjevanju rapalske meje.
Zaključni štirje prispevki se nanašajo na obdobje med začetkom 2. svetovne vojne in ustanovitvijo države Slovenije. Blaž Torkar razpravlja o sodelavcih zavezniških tajnih služb iz zgornje soške doline, Marko Klavora predstavlja življenje v času zavezniške vojaške uprave v Posočju med leti 1945—1947, Dušan Mijanović pa se osredotoči na življenje in navade oficirjev jugoslovanske ljudske armade na Tolminskem. Vito Berginc in Roman Medved knjigo zaključita z zgodovinskim pregledom in opisom delovanja Teritorialne obrambe v Posočju.

Izdal in založil Tolminski muzej, 2008
212 barvnih strani, slovenska izdaja s povzetki v angleškem jeziku

Cena: 15.00 €   Naroči

Izginjajoča stavbna dediščina
Šentviška planota, zgornja Baška grapa in območje Trebuše, katalog razstave

V katalogu istoimenske razstave je predstavljenih več prispevkov, ki govore o kulturni krajini in stavbarstvu na območju Šentviške planote, zgornje Baške grape in Trebuše. V prvem prispevku z naslovom V sozvočju z naravo avtorice Darje Pirih je govora o razvoju kulturne pokrajine na tem območju, drugi članek avtorice Andrejke Ščukovt pa prinaša opis značilnosti t. i. škofjeloško-cerkljanskega stavbnega podtipa, ki je prevladujoč v tem najvzhodnejšem delu občine Tolmin. V nadaljevanju sledita še dva krajša prispevka z opisom bivalne kulture in načina življenja na Petrovem Brdu in v krajih v dolini Idrijce, v zaključnem prispevku z naslovom Kulturna dediščina, njena zaščita in vloga v prostoru pa je podana predstavitev varovanja nepremične stavbne kulturne dediščine, ki ga na tem območju izvaja Območna enota ZVKD v Novi Gorici. Besedilo dopolnjujejo številne ČB fotografije in risbe značilnih stavb, ki jih je še moč videti v obravnavanih vaseh.

Izdal Tolminski muzej, 2008
40 ČB strani, slovenska izdaja

Cena: 5.00 €   Naroči

Zaklad svetolucijske situle
Konservacija, restavriranje, raziskave in ovrednotenje najdbe, katalog razstave

Ob arheološki razstavi je Tolminski muzej izdal dvojezično brošuro z istoimenskim naslovom Zaklad svetolucijske situle / Treasure of Most na Soči situla. Brošura je hkrati zbornik in katalog začasne razstave, v kateri predstavljamo zgodbo enega samega muzejskega predmeta, nasploh največjega, kar jih hrani arheološka zbirka Tolminskega muzeja. S prispevki dr. Josipa Korošca, Bete Benko, mag. Jane Šubic Prislan in Mihe Mlinarja smo skrivnost in lepoto velike bronaste situle z Mosta na Soči poskušali približati tako strokovni javnosti kot ljubiteljem arheologije.

Izdal: Tolminski muzej, 2007
52 barvnih strani  

Jezik: slovenski, angleški

Cena: 6.00 €   Naroči

Tolminsko mostišče
Ob 90. letnici prvih bojev na soški fronti, katalog razstave

Izdal Tolminski muzej, 2005
64 črnobelih fotografij, slovensko - nemška - italijanska izdaja

Cena: 4.00 €   Naroči

Bad adn
Katalog razstave

Vladimir (Frederic) Kaučič, bolj poznan kot Jean Vodaine, se je rodil 6. julija 1921 v Volčah pri Tolminu. Leta 1924 se je s starši preselil v pokrajino Moselle v Franciji in se tam izučil čevljarske obrti, s katero se je ukvarjal že njegov oče. Svojo prvo pesniško zbirko je objavil leta 1947. Istega leta si je kupil tudi tiskarski stroj. Leta 1961 je objavil prvo številko literarne revije "Dire", v naslednjih letih pa je tudi slikal, pisal poezijo, oblikoval plakate, tiskal knjige in razstavljal. Poleg različnih priznanj in nagrad za svoje delo je leta 1999 prejel še odlikovanje reda viteza umetnosti in literature, leta 2000 po so po njem poimenovali ulico v kraju Baslieux.

Ob bogati biografiji in bibliografiji Jeana Vodainea katalog prinaša še dva obsežnejša članka, prvega o njegovem delu v tipografiji, drugega pa o njegovem prijateljevanju s fotografom in prevajalcem Venom Pilonom.

Izdala Tolminski muzej in Pilonova galerija, 2002
76 barvnih strani, slovensko–francoska izdaja

Cena: 9.00 €   Naroči

Naročilo artiklov iz muzejske trgovine
Priporočila ob obisku muzeja
V muzeju se trudimo, da vam obisk pri nas ostane v spominu kot prijetno doživetje. Da bo za vse tudi varen, vas prosimo, da spoštujete tukaj navedena priporočila.
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja in ob sobotah, nedeljah in praznikih v januarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli: 4 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 3 €
predšolski otroci: brezplačno
družine z otroki do 15 let: 7 €
invalidne osebe
in spremljevalci: brezplačno

skupine
odrasli, upokojenci: 3 €
otroci, dijaki, študenti: 2 €
invalidne osebe: 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
odrasli: 2 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci: 1 €
invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide
Facebook
Youtube
RSS