Pravica do železnice

Po skoraj dveh desetletjih se bomo v Tolminskem muzeju spet posvetili slikoviti železniški progi, ki je v začetku 20. stoletja povezala Posočje s svetom. O Bohinjski progi bo tokrat spregovoril arhitekt Elvis Jerkič, ki je v prostoru železnice našel izziv za svoje raziskovanje in diplomsko delo. Trenutno stanje železniške infrastrukture ga je spodbudilo, da je oblikoval pet predlogov za ureditev in revitalizacijo železniških območij v Baški grapi, ki so si jih domačini že prisvojili in jih uporabljajo kot prostore za druženje, zabavo, rekreacijo ali druge dejavnosti.

Bohinjska proga kot ogromna investicija je Baško grapo integrirala v moderni svet. Vpeljala je nove gospodarske in družbene navade ter zaznamovala pokrajino z mnogimi inženirskimi objekti, ki so bili potrebni za premagovanje zahtevnega terena. Ker pa je bila zgrajena za gospodarske in vojaške potrebe tujih krajev, je Baško grapo integrirala kot periferijo. Ko je zaradi političnih in gospodarskih sprememb  proga izgubila svoj prvotni namen povezovanja oddaljenih trgov, je postala krajem ob njej bolj domača. Domačini so si pričeli območje železnice prilaščati in ga spreminjati po lastnih potrebah. Postalo je prostor bivanja, samostojnega dela, druženja, spoznavanja, igre, športa, sprostitve, zabave, proslave, hobijev in ustvarjalnosti.

Na predavanju bo predstavljeno, kako so se takšni prostori prilaščanja preoblikovali in katere so njihove karakteristike. Obravnavanih bo pet izbranih lokacij (viadukt Idrijca v Bači pri Modreju, viadukt Grahovo ter železniške postaje Podbrdo, Grahovo in Hudajužna), za katere je predavatelj oblikoval predloge za nadaljnje intervencije in razvoj. Prilaščanje prostora železnice v Baški grapi namreč kaže na to, da so posegi v prostor uspešni, ko so sprejemljivi za lokalno in neznano. Z zatonom Bohinjske proge nenačrtno ustvarjeni pogoji so torej lahko izziv za nadaljnje načrtovanje ter resnična priložnost za Baško grapo.

Tolminski muzej
6. februar 2025, ob 18.00