Zadnji dodani artikli

Da je kamen na Trnovski in zlasti Banjški planoti doma, ne gre dvomiti, saj ga je videti povsod, komaj pokritega s pičlo plastjo ruše ali kar golega. Da so na tem delu slovenske zemlje še do nedavna živeli mojstri obdelovanja kamna, pa marsikdo ne ve. Zato je knjiga Božidarja Premrla, ki se že dobršen del življenja posveča proučevanju kamna, kamnarstva in kamnoseštva, dobrodošel doprinos k spoznavanju te dejavnosti in nenazadnje tudi kraške pokrajine, ukleščene med doline rek Vipave, Soče in Idrijce.

Avtor v prvem delu knjige predstavi Trnovsko in Banjško planoto s poudarkom na geoloških značilnostih, ki so pravzaprav osnovni pogoj za razvoj obravnavane dejavnosti. Kje se najde kamen, ki "se pusti" klesati, ki je tako mehek, da ga je mogoče oblikovati, in obenem tako trd in kompakten, da zdrži udarce kamnoseških "špic", so stari mojstri kamna dobro vedeli. Kamnolome za lokalne potrebe so imele skoraj vse vasi na planoti. Mojstrov kamnarjev in "špičkov" ter zidarjev, ki so znali iz kamna napraviti uporabne predmete, je bilo manj, a njihovo delo marsikje še danes krasi domove, pokopališča in obpotna znamenja. Čeprav veljajo izdelki iz kamna za najbolj trajne, zob časa tudi njim ne prizanaša. Žal vrednosti teh izdelkov marsikdaj ne znamo ustrezno ceniti in jih, v želji po novem, odstranjujemo in nadomeščamo z brezdušnimi betonskimi zidovi.

Pričujoča knjiga je nekakšen zbir ohranjenih kamnoseških mojstrovin na obravnavanem območju. Verjetno prvič pa so na enem mestu zbrana tudi imena njihovih avtorjev, torej kamnosekov in zidarjev, ki so vsak po svoje ustvarjali in zaljšali tako domove kot posebne prostore tamkajšnjih prebivalcev.

Knjigo dopolnjujejo bogato slikovno gradivo, slovar narečnih in žargonskih besed ter razlaga strokovnih izrazov, ki se pojavljajo v besedilu.

Izdajatelj: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU

259 barvnih strani, trda vezava

Jezik: slovenski

Katalog spremlja istoimensko arheološko razstavo, ki jo je v letu 2024 v svojih prostorih postavil Tolminski muzej. Gre za predstavitev izjemnega arheološkega najdišča Berjač pri Podbeli, ki je prvo s sodobno arheološko metodo raziskano najdišče v Breginjskem kotu. Kmalu po najdbi prvih arheoloških predmetov so namreč stekle obsežne raziskave, ki so zagrizle v kompleksnost problematike pogrebnih obredij in kultov železnodobnih prebivalcev.

Ključ za poimenovanje razstave in razstavnega kataloga je dalo ledinsko ime Berjač (z različicama Borjač in Brjač), kar v zahodnoslovenskih narečjih pomeni dvorišče. Gre torej za poskus predstavitve in interpretacije tega, kar se je na tem "dvorišču" dogajalo pred več kot dvema tisočletjema, v času starejše in mlajše železne dobe. Najdbe z Berjača napeljujejo k razlagi, da je bilo morda tu kultno mesto za prebivalce bližnjega naselja, kjer so pokopali zgolj izbrane posameznike s posebnim, morda svečeniškim ali voditeljskim družbenim statusom.

Poleg prispevkov, v katerih avtorji najdišče in najdbe ustrezno umestijo v čas in prostor, katalog prinaša še izvrstne fotografije predmetov, izkopanih med raziskavami. Izjemnost predmetov iz grobov na Berjaču se je pokazala šele po zahtevnem konservatorsko-restavratorskem delu, ki je deloma tudi predstavljeno v katalogu.

Avtorji razstave so Tomaž Fabec, Boštjan Laharnar, Miha Mlinar in Tina Nanut, pri spremnem katalogu pa so poleg omenjenih kot avtorji sodelovali še Dragan Božič, Matjaž Bizjak in Tamara Leskovar.

Urednik kataloga: Miha Mlinar
Izdal in založil: Tolminski muzej, 2024

Jezik: slovenski
68 barvnih strani

Simon Gregorčič je pesnik, čigar poezija je namenjena predvsem odraslemu bralcu. A fant iz male vasice pod mogočnim Krnom lahko postane tudi junak prisrčne zgodbice za otroke, sploh, če jo dopolnjuje premišljena ilustracija. Oboje, lepo speljana zgodba, ki bralca vodi po življenjski poti "goriškega slavčka" in jo smiselno dopolnjujejo verzi iz njegovih najbolj znanih pesmi, ter barvno in motivno bogata likovna oprema sta odliki slikanice, ki sta jo ustvarili pisateljica Mojiceja Bonte in ilustratorka Polona Kosec. Izšla je ob 180. obletnici pesnikovega rojstva in predstavlja več kot dobrodošlo zapolnitev vrzeli na področju otroške literature. Gregorčič tako na subtilen način vstopi v svet najmlajših in se zasidra v njihov spomin.

Slikanici je na koncu dodan biografski zapis o pesniku in "mini slovarček", v katerem so na kratko predstavljene osebe in kraji, ki jih zgodba omenja.

Delo je izšlo v sodelovanju s Tolminskim muzejem.

Izdala in založila: Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, 2024

28 barvnih strani, trda vezava
Jezik: slovenski