Zadnji dodani artikli

Novodobni popotnik, ki zaide v bolj odmaknjene kraje slovenskega podeželja, bo le težko našel trgovino ali gostilno, v kateri bi se okrepčal ali povprašal za pot ali za osebo, ki jo išče. Brez trgovine ali vsaj manjšega bifeja so celo večji kraji ob prometnejših poteh. Gosta mreža malih trgovin in gostiln, ki je bila svojčas razpredena tudi do najbolj oddaljenih vasi, je namreč danes zaradi sodobnega načina življenja, ki je povsem podrejen zakonitostim kapitala, razbita. Preskrba z osnovnimi potrebščinami je morda res boljša, saj v mestnih nakupovalnih centrih dobimo praktično vse, kar potrebujemo. A kraji, kjer sta nekdaj prav trgovina in gostilna, poleg osnovnega poslanstva, pomenili tudi prostor za srečevanje in izmenjevanje novic, so zaradi tega osiromašeni. Zdi se, kot bi bili brez duše ali, bolje rečeno, brez obraza; prav obraz, najsi ga razumemo dobesedno ali v prenesenem pomenu, pa ostaja ključno sredstvo komunikacije z zunanjim svetom.

Čeprav sta trgovina in gostinstvo družbeno ogledalo dežele ter obenem oporni steber turistične dejavnosti, sta v domoznanski in zgodovinski literaturi Zgornjega Posočja le slabo obdelani. S to tematiko so se doslej ukvarjali predvsem gospodarstveniki in ekonomisti, ob vsaki večji nepravilnosti ali napredku tudi časopisni novinarji, sicer pa vemo o nosilcih teh dveh prastarih dejavnosti bore malo. In ker je uspešnost trgovine, gostinstva in turizma odvisna predvsem od ljudi, njihove iznajdljivosti, podjetnosti, prijaznosti ter posluha za želje in potrebe strank, je večji del zbornika namenjen prav predstavitvi osebnih in družinskih zgodb gostilničarjev in trgovcev. Njihova družbena vloga je bila nekdaj precej opazna in pogosto tudi zelo pomembna, zato se skozi pričujoče pripovedi lepo zrcalijo ne le družbene razmere, ampak tudi duh določenega časa.

Zbornik je izšel ob odprtju istoimenske razstave v Tolminskem muzeju kot njena dopolnitev. Prinaša 21 prispevkov, ki osvetljujejo različne plati trgovskega in gostilniškega življenja in so vezani na skoraj celotno Zgornje Posočje, vsebino pa bogatijo še številne slike. Časovno se nanašajo na obdobje od srede 19. stoletja do nastanka države Slovenije, torej na čas naglih sprememb, ki se neizbežno zrcalijo tudi v razvoju trgovine, gostinstva in predvsem turizma.

Avtorica razstave: Karla Kofol

Avtorji prispevkov v zborniku:
Karla Kofol, Marjana Barbič, Darinka Kravanja Pirc, Meta Kenda, Katja Šuler, dr. Petra Testen Koren, mag. Tadej Koren, Olga Zgaga, Radovan Lipušček, mag. Žarko Anton Mlekuž, Pavel Četrtič, Katja Roš

Oblikovanje razstave in kataloga: Vesna Vidmar

Izdal in založil: Tolminski muzej, 2024

287 barvnih strani
Jezik: slovenski

V katalogu, ki spremlja likovno razstavo domačega umetnika Borisa Y. Božiča v Tolminskem muzeju, je umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca zapisala:

"Razstavo akademskega slikarja, fotografa in glasbenika Borisa Božiča smo zasnovali kot pregled njegovega več kot štiridesetletnega ustvarjalnega dela, ki vključuje slikarska in fotografska dela ter risbe, nastale v časovnem razponu od zgodnjih osemdesetih let do danes. Med razstavljenimi deli, ki jih je izbral sam avtor, so njegove najbolj reprezentativne slike in fotokolaži, za katere lahko z gotovostjo trdimo, da so jasen odraz njegovega umetniškega creda: upodabljanja sveta in življenja v vseh njegovih odtenkih.

Avtor je v pogovoru ob pripravi pričujoče razstave poudaril, da je na oblikovanje njegovega prepoznavnega slikarskega sloga najmočneje vplivalo slikarstvo "ostrih robov" (hard-edge), ki je bilo nekakšen odgovor na abstraktni ekspresionizem v poznih šestdesetih letih. Vendar v Božičevem delu opazimo tudi prvine drugih slikarskih smeri, še posebej surrealizma in hiperrealizma: njegova slikarska in fotografska dela, v katerih najpogosteje prikazuje sanjske vizije in asociacije, namreč težijo k preseganju resničnega in logično-razumskega. Hkrati pa črpa navdih v potrošniški družbi, kaosu velemestnega življenja in banalnih detajlih vsakdanjosti."

Katalog prinaša seznam trenutno razstavljenih del in slikarjevih dosedanjih predstavitev na samostojnih ali skupinskih razstavah.

Besedilo: Nataša Kovšca
Fotografije in oblikovanje: Marko Grego

Jezik: slovenski

Izdajatelj in založnik: Tolminski muzej, 2024

V knjigi Preklete vojne je Zdravko Likar, avtor številnih knjig o zgodovini in osebnostih Zgornjega Posočja, zbral pričevanja o ljudeh, ki so bili pahnjeni v različne vojne vihre.  Osredotočil se je predvsem na usode ljudi iz Posočja in Benečije, časovno pa sega knjiga vse do Napoleonovega pohoda v Rusijo leta 1812. Najobsežnejši del je posvečen obdobju prve in druge svetovne vojne, zadnji pa vojni na Balkanu ter še vedno trajajočim spopadom v Ukrajini.

Protivojni namen knjige je avtor pospremil z naslednjimi besedami: »Naj vam branje teh resničnih zgodba dà misliti. Sklenimo sami pri sebi, da se ne pustimo ujeti v spiralo nasilja. Spoštujmo drug drugega in v srcu dobro mislimo. Živimo na prelepem planetu in smo eden od drugega odvisni. Delajmo za mir, saj je mir poleg življenja samega največja vrednota človekovega obstoja!«

Izdala in založila: Fundacija Poti miru v Posočju

140 črno-belih strani, mehka vezava

Jezik: slovenski