Anno Domini 1511

Ob 500-letnici največjega potresa na Slovenskem
08.09.2011 - 15.11.2011

Maketa - podoba gradu na Kozlovem robu leta 1610

Da živimo na potresno aktivnih tleh smo prebivalci Posočja večkrat občutili v prejšnjem stoletju, zadnjega leta 2004. Marsikdo se najbrž še dobro spominja dveh močnejših potresnih sunkov 6. maja in 15. septembra leta 1976. Največjo škodo sta takrat povzročila v Breginjskem kotu, v vaseh Ladra, Smast, Trnovo in Srpenica, pa tudi v Tolminu in okolici.

Nemalo škode je utrpela tudi kulturna dediščina tega prostora. V Tolminskem muzeju je razstavljenih več fresk, ki so še edini pomniki stavb, ki jih je potres tako poškodoval, da jih po oceni strokovnjakov ni bilo več moč ustrezno obnoviti. Sestavni del stalne razstave sta tudi ognjišče iz Zatolmina in peč iz Tolminskih Raven, ki smo ju na ta način ohranili pred propadom.

Nekoč so si potrese razlagali z miti. Po slovenskem ljudskem prepričanju je za potres kriva riba Faronika. Kadar se ta riba zgane, nastane potres. Ko pa se potopi, povzroči konec sveta. Njen lik je prisoten tudi na Tolminskem. Freska z upodobitvijo ribe Faronike je bila nedavno odkrita v cerkvi sv. Lamberta v Rutu v Baški grapi. Tudi nekdanji oltar na Mengorah je krasil detajl s to podobo. O ribi Faroniki govori ljudska pesem iz Podmelca. Dr. Karel Štrekelj jo je v 1. zvezku Slovenske narodne pesmi objavil pod naslovom Jezus in svet noseča riba.

Razstava, ob kateri se spominjamo 500-letnice največjega potresa na Slovenskem in 35-letnice potresa v Furlaniji in Zgornjem Posočju, je bila prvič predstavljena v Idriji, v Mestnem muzeju Idrija. Za postavitev v Tolminu pa smo se v Tolminskem muzeju odločili, da jo v prvem delu razstave dopolnimo s prikazom Tolminske v 16. stoletju.

Potres leta 1511 je močno poškodoval zidane stavbe, tako tudi grad na Kozlovem robu in patriarhov dvor Na Doru. Na razstavi je zato v prvem prostoru namenjeno več pozornosti prikazu razvoja gradu na Kozlovem robu in najdbam iz obravnavanega obdobja. Prvič so na razstavi predstavljeni jedilni nož iz konca 15. stoletja, najden na Grahovem ob Bači ter odlomki steklenega kozarca, najdeni na Gregorčičevi ulici v Kobaridu ob arheoloških izkopavanjih Tolminskega muzeja leta 2010.

Osrednje mesto ima maketa gradu na Kozlovem robu, ki je nastala na podlagi študije in izmer kastelologa in arhitekta dr. Igorja Sapača. Gre za poskus rekonstrukcije gradu okoli leta 1610. Maketo v merilu 1:100 je izdelal Jernej Bukovac.

Damjana Fortunat Černilogar  (Tolminski muzej)           


 

V življenju so različne obletnice, ki nas spominjajo in hkrati tudi opominjajo, med slednje sodi tudi petstoletnica najmočnejšega potresa na Slovenskem. Potres, ki se je zgodil 26. marca leta 1511 je močno prizadel Furlanijo in celotno zahodno Slovenijo. Narava, ki nas obdaja je v stalnem  spreminjanju, vendar tega v vsakodnevnem življenju niti ne opazimo. Le večje naravne katastrofe kot so poplave, potresi, plazovi in vulkanski izbruhi vzbudijo v nas strah in razmišljanje o moči narave, o njenih zakonitostih, ki pa so nad našo človeško zmogljivostjo.

Z razstavo Anno Domini 1511, smo želeli na poljuden način prikazati razsežnosti potresa, ki se je zgodil v nemirnem času šestnajstega stoletja, pojasniti vzroke nastajanja potresov ter opozoriti na povezanost globalne tektonike z dogajanji v našem bližnjem okolju, ki ga vsi dobro poznamo.

Ker je ohranjenih zelo malo pisnih virov o tem dogodku in skoraj nobenega slikovnega gradiva smo si zamislili večplastno zgodbo, ki jo pripovedujejo zgodovinar, geolog in seizmolog.

V prvem delu razstave se srečamo z zgodovinskim ozadjem potresa, torej nemirnim obdobjem 16. stoletja. Poleg potresa ta čas zaznamujejo še vojne, kmečki upori in nenehni strah pred turškimi vpadi.

Pričevanja očividcev, ki so zapisana v naglici in obupu opisujejo strašno grozo, zbeganost in prestrašenost prebivalcev ob tresenju, bobnenju in poplavah, ki jih je sprožil potres. Njihova pričevanja so pretresljiva. Le nekaj drobcev iz zapisov:
»Tresenje je bilo tako močno, da kar seže človeški spomin, se ne morem spomniti na kaj močnejšega. Zvonovi so zvonili, ne da bi se jih dotaknila človeška roka.«   Zapis v Benetkah

Potres, ki so ga čutili daleč po Evropi, je temeljito pretresel tudi Tolminsko. Ohranjena so poročila, ki poročajo, da sta se v Tolminu podrla oba gradova, lesene, preproste zgradbe pa so dobro kljubovale potresnim  sunkom. Očividci pišejo tudi o porušenem Bovcu, zaradi velikih podorov z gorskih pobočij pa je bila pomembna gorska cesta čez Predel zaprta.

V zgodnjem šestnajstem stoletju, se začnejo prepletati vezi med Tolminsko in komaj nastajajočo Idrijo na robu Tolminskega gospostva. Tolmin je imel v tem času  pomembno strateško lego in je bil upravno središče Tolminskega gospostva. Tudi idrijski rudnik je v prvem obdobju  pripadal Benečanom. Zato so poti tovorjenja živega srebra in cinobra sprva vodile preko Tolminske in Furlanije do Benetk. Začetki rudarjenja so na razstavi prikazani s pomočjo upodobitev izjemnega rudarskega strokovnjaka Georgiusa Agricola. Na osnovi teh smo izdelali modele rudarskih naprav in orodij ter  prikazali tedanji način življena. Komaj tri leta po odkritju bogate rude, Idrijo in rudnik prizadeneta  hud potres in nato še poplava. V Idriji sta bili v tem času le dve zidani stavbi, rudarji pa so živeli v skromnih  lesenih kočah. 

Živimo na nemirnem planetu, ki je predstavljen v tretjem sklopu. Nekoč so si ljudje predstavljali, da Zemlja plava na vodi, potrese pa povzročajo živali s svojim gibanjem. Pri nas je bila po ljudskem prepričanju za potrese kriva riba Faronika. Danes vemo, da nastanek potresov povzroča stalno premikanje tektonskih plošč. Posledica kopičenja napetosti v kamninah so tudi prelomi. Eden največjih v južnoalpskem prostoru je prav Idrijski prelom, ki je še vedno aktiven. In prav v njegovem širšem območju je nastalo več  močnejših potresov tudi v 20. stoletju  prav tu v Posočju.

Martina Peljhan (Rudnik živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji)


 

Vsebinska zasnova razstave: Rafael Bizjak in Martina Peljhan (Rudnik živega srebra Idrija)
Avtorji razstave: Rafael Bizjak, Martina Peljhan, mag. Damjana Fortunat Černilogar in mag. Miha Mlinar (Tolminski muzej).
Oblikovanje: Ivana Kadivec in Jaka Modic


 

Razstava je zasnovana interdisciplinarno in je rezultat sodelovanja Rudnika živega srebra Idrija, Mestnega muzeja Idrija ter strokovnjakov z Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji republike Slovenije za okolje, Arhiva Republike Slovenije, Oddelka za geoznanosti tržaške univerze, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Tolminskega muzeja.

Brošura Anno Domini 1511
Podoba Tolmina
Podoba Idrije
Podoba Idrije
Med miti in znanostjo
Ko se zemlja trese
Razglednice doline Soče

Objavi svojo spletno razglednico
Odpiralni čas
Tolminski muzej, stalna razstava

torek - petek: 9h - 16h
sobota, nedelja, prazniki: 13h - 17h
ponedeljek zaprto
zaprto tudi 1. novembra, 24., 25., 26., 30. in 31. decembra ter 1. in 2. januarja in ob sobotah in nedeljah v januarju in februarju
Vstopnina
Tolminski muzej, stalna razstava

posamezniki
odrasli 5 €
otroci, dijaki, študenti
in upokojenci 4 €
predšolski otroci brezplačno
družine z otroki do 15 let 10 €
invalidne osebe
in spremljevalci brezplačno

skupine
odrasli 6 €
otroci, dijaki, študentje, upokojenci 5 €
invalidne osebe 30 % popust

Tolminski muzej, občasna razstava
individualni ogled brezplačno
voden ogled (vsaj 10 oseb) 3 €

invalidne osebe: 30 % popust

EU kartica ugodnosti za invalide

Celoletna vstopnica za šolarje 10 €
Facebook
Youtube
RSS