Želite, prosim?

Z razstave

Novodobni popotnik, ki zaide v bolj odmaknjene kraje slovenskega podeželja, bo le težko našel trgovino ali gostilno, v kateri bi se okrepčal ali povprašal za pot ali za osebo, ki jo išče. Brez trgovine ali vsaj manjšega bifeja so celo večji kraji ob prometnejših poteh. Gosta mreža malih trgovin in gostiln, ki je bila svojčas razpredena tudi do najbolj oddaljenih vasi, je namreč danes zaradi sodobnega načina življenja, ki je povsem podrejen zakonitostim kapitala, razbita. Preskrba z osnovnimi potrebščinami je morda res boljša, saj v mestnih nakupovalnih centrih dobimo praktično vse, kar potrebujemo. A kraji, kjer sta nekdaj prav trgovina in gostilna, poleg osnovnega poslanstva, pomenili tudi prostor za srečevanje in izmenjevanje novic, so zaradi tega osiromašeni. Zdi se, kot bi bili brez duše ali, bolje rečeno, brez obraza; prav obraz, najsi ga razumemo dobesedno ali v prenesenem pomenu, pa ostaja ključno sredstvo komunikacije z zunanjim svetom.

Čeprav sta trgovina in gostinstvo družbeno ogledalo dežele ter obenem oporni steber turistične dejavnosti, sta v kulturno-zgodovinskih raziskavah Zgornjega Posočja le poredko obravnavani. S to tematiko so se doslej ukvarjali predvsem gospodarstveniki in ekonomisti, ob vsaki večji nepravilnosti ali napredku tudi časopisni novinarji, sicer pa vemo o nosilcih teh dveh prastarih dejavnosti bore malo. Z razstavo skušamo vsaj malo nadoknaditi zamujeno. Pregled razvoja vseh treh dejavnosti skozi čas smo razdelili v tri obdobja: pred prvo svetovno vojno, obdobje pod Italijo in čas po drugi svetovni vojni, do osamosvojitve Slovenije. Z bogatim slikovnim gradivom in razstavljenimi predmeti obujamo spomin na utrip življenja ne le v Tolminu, Kobaridu in Bovcu, ki veljajo za turistične centre, pač pa tudi v posoških vaseh, kjer so svojčas delovale nepogrešljive trgovine in gostilne. Ker pa so prav trgovina, gostinstvo in turizem v prvi vrsti odvisni od ljudi, njihove iznajdljivosti, podjetnosti, prijaznosti ter posluha za želje in potrebe strank, se z razstavo spominjamo tudi znanih ljudi iz teh branž. Njihova vloga v družbi je bila nekdaj precej opazna in pogosto zelo pomembna, zato se skozi njihove osebne zgodbe nehote zrcalijo tudi vsakokratne družbene razmere, nekakšen duh časa.

Avtorica razstave: Karla Kofol
Oblikovanje: Vesna Vidmar