Razvaline gradu na Kozlovem robu
Tolmin
Kopasta vzpetina Kozlov rob sredi Tolminske kotline ima pestro zgodovino. Ruševine na vrhu hriba so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem.
Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Najstarejši vir z omembo prvega grajskega grofa sega v leto 1188, posebej je leta 1194 v sklopu gradu omenjena kapela sv. Martina. Varovanje gradu je deželni glavar zaupal močnim plemiškim rodbinam. Od 12. do 17. stoletja so iz grajskih utrdb obvladovali Tolminsko, zlasti pomembne prometne poti.
Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej.
Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Ruševine gradu so razglašene za kulturni spomenik, celoten grajski hrib pa je postal priljubljeno rekreacijsko območje, povezano tudi z zgodovinsko in naravoslovno potjo.
