"Kdor bo te dni potoval skozi Logaršče, bo opazil le nekaj hiš, malo verjetno pa je, da bo videl tudi kakšnega človeka, saj je veliko domačij zgolj občasno naseljenih ali pa njihovi prebivalci hitijo po delu. Med gozdovi je še najti nekaj polj in travnikov, na katerih se pasejo tako domače kot tudi divje živali.
Ob tem si je danes težko zamisliti povsem drugačne čase, ko je tod mrgolelo ljudi, ko so se po vasi razlegali petje, žvižganje, smeh, izza hišnih vogalov pa so pogledovale skuštrane otroške glave. Pa vendar se je v preteklih stoletjih dogajalo prav to. V družinah je bilo povprečno deset otrok, še ob koncu 19. stoletja pa je vas štela okrog 300 prebivalcev."

Tako nas k listanju in branju knjige povabi avtor Dušan Makuc, ki je več let zavzeto brskal po zgodovini svojega rodnega kraja. Preobrnil je nešteto listov arhivskega gradiva in zapisal vse, kar so mu o minulih časih povedali ljudje, ki so na ta ali oni način povezani z Logarščami. V različnih knjigah je iskal drobce, s katerimi je poskušal zapolniti vrzeli v ljudskem spominu in pojasniti dogodke, znane zgolj iz ustnega izročila ali morda kakšne suhoparne omembe v starih dokumentih. Iz zbranega materiala je nastalo obsežno domoznansko delo o kraju in njegovih prebivalcih. Za vse Logarščane je knjiga nekakšen vodnik po družinski preteklosti, saj se je avtor temeljito posvetil prav vsaki domačiji, tudi tistim, za katerimi so danes ostale le ruševine.

V knjigi je posebno poglavje namenjeno tudi predstavitvi logarškega govora. Nevenka Janež, avtorica tega poglavja, je prav tako domačinka in po logarško govori od ranih let, s svojim jezikoslovnim znanjem pa posebnosti tega krajevnega govora predstavlja tudi širši javnosti.

Izdal in založil Tolminski muzej, 2023

311 barvnih strani, mehka vezava

Jezik: slovenski

Zbornik prispevkov o gradu Kozlov rob, dvoru na Doru in Coroninijevi graščini v Tolminu je izšel v času, ko je Tolminski muzej s priložnostno razstavo javnosti prvič predstavil zanimive arheološke najdbe in pomembne ugotovitve, povezane s tremi tolminskimi "gradovi". Skozi prispevke različnih avtorjev bralec spozna, kakšna vlogo so omenjene lokacije imele tekom zgodovine, in tudi, katerim pripovedim iz ljudskega izročila zgodovinarji pritrjujejo in katerim (zaenkrat še) ne. Zbornik prinaša še zapise o izkopavanjih, najdbah in postopkih, s katerimi so restavratorji vsakdanjim predmetom nekdanjih dvorjanov vdahnili nov čar.

Avtorji prispevkov v zborniku: Uroš Brežan, Miha Mlinar, Damjana Fortunat Černilogar, Andrej Šemrov, Andrej Ferletic, Polona Semenič, Drago Trpin in Silvester Gaberšček.

Izdal in založil Tolminski muzej, 2021

98 barvnih strani

Jezik: slovenski, s povzetki v angleščini

Bogato ilustriran zbornik prinaša nabor različnih prispevkov, ki osvetljujejo arheološka odkritja v cerkvi sv. Lenarta v Volčah in tudi zgodovino kraja. Med izvajanjem arheološkega nadzora nad gradbenimi deli leta 2016 so namreč arheologi v cerkvi sv. Lenarta odkrili ostaline starejše cerkve. Presenetljivo odkritje je prineslo več vprašanj kot odgovorov. Trinajst avtorjev s svojimi prispevki v zborniku išče odgovore na nekatera izmed njih.

Urednik zbornika: mag. Miha Mlinar

Oblikovanje: Ana Hawlina

Izdal: Tolminski muzej, 2019
126 barvnih strani

Jezik: slovenski, s povzetki v angleščini

Knjiga prinaša vpogled v "Žvanovo škatlo", škatlo, ki jo je od svojih prednikov podedovala Majda Valentinčič in v kateri so se ohranili dragoceni dokumenti, večinoma vezani na čas prve svetovne vojne. Gre za pisma, dopisnice, razglednice ter nekaj fotografij in drugih pisnih virov, ki jih je v škatlo vestno spravljala Terezija Valentinčič. Večina pošte je naslovljena nanjo, nekaj pa tudi na druge člane družine Valentinčič s Kozaršč na Tolminskem, ki je med prvo svetovno vojno delila usodo mnogih primorskih družin: mlada sinova sta morala v vojsko, ostali družinski člani pa v begunstvo. Prav s pomočjo pošte so po različnih krajih razkropljeni člani družine ohranjali medsebojne stike: če je vojna že uničila njihov dom, ni smela uničiti še tistega najbolj dragocenega - družinskih vezi.

Za prepis izbrane rokopisne korespondence in vezni tekst je poskrbela Majda Valentinčič. Vsebino knjige smiselno dopolnjujejo številne fotografije, dodana pa so še pojasnila za lažje razumevanje besedil, ki so jih pisale jezika ne najbolj vešče roke in so zato pogosto polna narečnih izrazov, popačenk in tujk, zlasti iz vojaškega žargona.

Izdal in založil Tolminski muzej, 2017
72 črno-belih strani

Jezik: slovenski

Voda je v življenju slehernega od nas v taki ali drugačni obliki neprestano prisotna. Kljub temu, ali pa ravno zato, so se začele različne stroke in politiki z njo, z vidika ohranjanja ter zagotavljanja za vse ljudi, intenzivneje ukvarjati šele v zadnjih desetletjih.
Širitev družbenega zanimanja za to temo, predvsem pa vsakodnevno soočanje z negativnimi posledicami prekomerne in brezbrižne rabe vode ter opuščanje nekdanje samooskrbe, je spodbudilo tudi naše raziskovalno zanimanje. V Tolminskem muzeju smo tako že leta 2014 organizirali študentski raziskovalni tabor z naslovom Voda, vir življenja, ki je potekal na Šentviški planoti in je vključeval študente različnih strok. Strokovni izsledki biološke, arheološke, etnološke in geografske skupine tvorijo osrednji del zbornika, tem pa je dodanih še sedem drugih prispevkov, ki govore o rabi, družbeni pojavnosti in prisotnosti vode na širšem Tolminskem. Knjiga je torej skromen prispevek k boljšemu zavedanju o pomembnosti in dragocenosti vode za slehernega izmed nas. Skupaj z vodo smo od prednikov podedovali tudi znanje o njeni rabi, in naša dolžnost je, da jo v čim boljšem stanju zapustimo prihodnjim rodovom, saj brez nje preprosto ne gre!

Prispevki v zborniku:

Gregor Torkar: Favna kalov in drugih vodnih virov Šentviške planote
Miha Mlinar: Pomen vode v arheoloških dobah Posočja
Karla Kofol: Vodooskrba domov na Šentviški planoti pred dograditvijo javnega vodovoda
Pavel Četrtič: Voda v vaseh pod Krnom in Matajurjem
Barbara Ivančič Kutin: Folklorne pripovedi o izginulih jezerih
Blaž Komac: Voda, povzročiteljica naravnih nesreč
Vode poplavljajo - časopisne vesti o poplavah leta 1926
Karla Kofol: Gospodarska raba voda na Tolminskem
Dušan Jesenšek: Ribištvo na Tolminskem
Kristina Kozorog: Javna vodooskrba v občini Tolmin
Polonca Lapanja: Preskrba in poraba pitne vode na Šentviški planoti danes ter možnosti ureditve alternativnih vodnih virov
Karla Kofol: Voda, vir življenja - študentski raziskovalni tabor na Šentviški planoti

Izdal Tolminski muzej, 2017
228 barvnih strani

Jezik: slovenski, povzetki v angleškem jeziku

Opis dogajanja na Mostu na Soči in v okoliških vaseh v času prve svetovne vojne je leta 1925 za svetolucijsko župnijsko kroniko napisal domačin Ciril Munih. Vojne dogodke je doživljal na lastni koži, saj je kot bogoslovec in kasneje kaplan v bližnjem Podmelcu večji del vojne preživel v domačem kraju. V kroniki, ki dokaj verno sledi kronološkemu toku dogajanja, opisuje ljudi in njihove usode ter vsakdanje življenje civilistov, ki so se bili prisiljeni prilagoditi vojnim razmeram. Kljub teži dogodkov, ki jih opisuje, je njegova pripoved duhovita, živahna in zabavna, mestoma pa tudi čustvena, kritična ter polna ironije in nemočnega sprejemanja usode.

Izdal Tolminski muzej, 2016
Barvni tisk, 52 strani

Spremni besedi avtorice mag. Damjane Fortunat Černilogar sledijo kratek zapis Stanislava Uršiča o očetu Ivanu Uršiču, prispevek Špele Mrak z naslovom »Jezikovna in literarna podoba pesmi in zapisov Ivana Uršiča« ter prispevek Stanislava Uršiča »Spomini na pripovedi očeta«. Osrednje mesto v knjigi imajo pesmi in dnevniški zapisi Ivana Uršiča, ki so nastali med 1. svetovno vojno. Ivan Uršič (1891—1974) iz Zgornje Borjane št. 76 je bil marca 1915 vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in dodeljen 97. pehotnemu polku. Kmalu je bil poslan na oddaljeno bojišče ob Dnjestru. V skrbno varovani beležki je ves vojni čas beležil dogodke na vojaški poti in doživljaje izražal tudi v pesmih. V rojstno vas se je iz ujetništva vrnil marca 1919 in si tam ustvaril družino.

Sin Stanislav Uršič je v želji, da bi ohranil spomin na očetova vojna leta, njegovo beležko predal v uporabo Tolminskemu muzeju z namenom, da bi prišlo do knjižne izdaje. Zapisi in pesmi Ivana Uršiča so zanimivi, ker bralcu sto let po začetku prve svetovne vojne približajo doživljanje vojne skozi oči navadnega vojaka na poti na daljno vzhodno in nazaj na soško bojišče ter vse do Padule, na jug Italije.

Izdal Tolminski muzej, 2014
75 barvnih strani

Jezik: slovenski

Slikanica prinaša dvanajst kratkih zgodb z ilustracijami, ki govore o preteklem življenju ljudi ob gornjem toku reke Soče. Predstavlja čas od kamenodobne piščali do Titovih pionirjev, od najstarejših obdobij poselitve Posočja do današnjih dni. Zgodbe iz Posočja so tudi svojevrsten vodnik po stalni razstavi Tolminskega muzeja. Vsaka od njih namreč govori o enem od zgodovinskih obdobij, ki jih predstavljamo na razstavi. In ker si sledijo po časovnem zaporedju, ob njihovem prebiranju na zabaven in nekoliko drugačen način spoznavamo celoten zgodovinski časovni trak. Za vsako zgodovinsko obdobje so v zadnjem delu slikanice dodana še vprašanja za ponavljanje in utrjevanje snovi.

Izdal Tolminski muzej, 2010
42 ČB strani

Jezik: slovenski

Tanka knjižica prinaša devet odlomkov iz različnih Kosmačevih del, ki se nanašajo na njegov dom ob Idrijci, ki je od leta 2003 preurejen v spominski muzej. Vsak odlomek se nanaša na enega izmed prostorov, ki jih lahko vidimo v hiši in pred njo. Dopolnjujejo jih fotografije današnjega stanja te iste lokacije, tem pa so pridane še ilustracije oseb, opisanih v izbranem odlomku. Knjižica torej govori o prepletu literarnega in resničnega, izpraznjeni stavbi pa vdihuje življenje kakršnega je v času bivanja doma občutil in kasneje opisal Ciril Kosmač. Večkrat je namreč izjavil »da piše samo iz resničnega življenja, ki ga zares pozna«. V njegovih maloštevilnih delih, predvsem pa v romanu Pomladni dan, ki govori prav o njegovih mladostnih letih preživetih doma na Slapu ob Idrijci, je to lepo vidno. Knjižico je ilustriral akademski slikar Matjaž Schmidt.

Izdal Tolminski muzej, 2010
23 barvnih strani, slovenska izdaja

V knjigi so zbrane pripovedi, pravljice, povedke in pesmi pesnika, pripovedovalca in pravljičarja Mirka Benedejčiča - Hrenca iz Zatolmina.
Njegovo zbrano delo govori o tem, da je bil kot preprost človek ustvarjalen, saj je, čeprav se je moral boriti za vsakdanji obstoj, znal ohranjati in izpovedovati svoje hrepenenje.
Svojih povedk in pravljic ni zapisoval, ohranjale in spreminjale so se z njegovim zanimivim pripovedovanjem. Audio posnetki njegovih povedk in pravljic so nastali, ko so se z njim pogovarjali trije zapisovalci pripovedi: Janez Dolenc leta 1970, Helena Čujec Stres leta 1997 in Anja Štefan v letih 1999 in 2000.
Helena Čujec Stres je dodala še slovar narečnih in manj znanih besed.

Izdal Tolminski muzej, 2009
64 barvnih strani

Jezik: slovenski

Vsebinsko je knjiga razdeljena na tri večje sklope. V prvem avtor Lovro Galić obravnava dogodke v letih 1915—1917 in natančno razloži vojni ustroj na obravnavanem območju vojaškega delovanja. Drugi sklop tvorijo seznami padlih avstro-ogrskih vojakov na odseku IV (Krn— Predel). V njem je zajetih tudi 3496 avstro-ogrskih vojakov, 164 ruskih vojnih ujetnikov, trije srbski vojni ujetniki in 134 Nemcev (znanih in neznanih), ki so padli na v knjigi obravnavanem območju. Avtorica tretjega sklopa, Darja Pirih, pa je v prispevku z naslovom Dan pojutrišnjem namenila večjo pozornost domačinom, ki so morali na bojišča daleč proč od doma. Izdelala je sezname padlih in pogrešanih krajanov, v katerih je zajeto 644 ljudi iz občin Kobarid in Bovec.

Vsebinskemu delu je dodano bogato slikovno gradivo. Prvič so objavljeni posnetki iz albuma neznanega častnika ljubljanskega domobranskega polka LIR27 (2. polka gorskih strelcev) iz obdobja, ko je polk branil položaje med Šmohorjem in Lemežem (jesen/zima 1915—1916). Album hrani Vojni arhiv na Dunaju. Objavljeni so še posnetki iz arhiva dunajskega Vojno zgodovinskega muzeja ter fotografije iz zbirke Mirka Kurinčiča. Dodane so tudi kartografske priloge, ki so bralcu v pomoč pri razumevanju vojaških dogodkov na obravnavanem območju.

Izdala Tolminski muzej in Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«, 2007
445 črno-belih in barvnih strani

Jezik: slovenski

Knjiga je tipično domoznansko delo, v katerem je podrobno predstavljeno življenje hribovske vasi Tolminske Ravne od konca 19. stoletja do danes. Avtorica, upokojena učiteljica, rojena v obravnavani vasi, je obsežno besedilo razdelila v enajst poglavij. V prvem je predstavila vas in njeno lego, v drugem zgodovino, tretje poglavje govori o posameznih družinah v vasi, nadalje je predstavljena materialna, socialna in duhovna slika kraja, v zadnjem delu pa je govora še o športni in kulturni dejavnosti v vasi ter o avtoričinih spominih na otroštvo in na dva večja potresa, ki sta prizadela Posočje. Besedilu so dodane številne barvne in črno-bele fotografije pokrajine, ljudi in običajev.

Izdal Tolminski muzej, 2006
429 črno-belih in barvnih strani

Jezik: slovenski

Knjiga je izšla kot spremni katalog istoimenske muzejske razstave, posvečene stoletnici Bohinjske železnice. V njej je objavljenih osem prispevkov, ki vsak s svojega zornega kota govore o vlogi te pomembne železniške povezave ter o njenem vplivu na razvoj in življenje v krajih ob njej. Karla Kofol je v članku Občine Grahovo, Sv. Lucija in Tolmin v času gradnje Bohinjske proge podrobneje predstavila čas gradnje in probleme, ki so jih imele ob tem posamezne občine. Matija Medvešček je opisal odmeve na gradnjo v tedanjih časopisih Soča in Primorski list. Darja Pirih pa je v svojem prispevku opisala spremembe v pokrajini, do katerih je prišlo v dolini Bače s prihodom železnice. Arhitektka Marjana Lesar Slovnik je v nadaljevanju opisala arhitekturo Bohinjske železnice, Boštjan Omerzel in Nataša Mrak pa vlogo železnice v 1. in 2. svetovni vojni. Zadnji prispevek Karle Kofol govori o času po koncu druge svetovne vojne in o današnji negotovi usodi te edinstvene železniške proge. Prispevke dopolnjuje bogat slikovni material, ki so ga prispevale različne inštitucije ter številni zasebni zbiralci.

Izdal Tolminski muzej, 2006
192 barvnih strani

Jezik: slovenski

V knjigi, za katero je spremno besedilo napisal minister za kulturo RS, dr. Vasko Simoniti, je uvodoma objavljen krajši tekst dr. Branka Marušiča: O Tolminu in tolminskem sodnem okraju pred prvo svetovno vojno. Sledi obsežno besedilo Lovra Galića, velikega poznavalca in raziskovalca vojaških dogodkov prve svetovne vojne. Besedilo je razdeljeno v dva dela. Prvi v trinajstih poglavjih obravnava dogodke od začetka vojne na Soči do 24. oktobra 1917. Drugi del je osredotočen na dvanajsto soško bitko in preboj italijanske fronte. Vojnim operacijam in dogodkom sledimo skozi sedem poglavij. Sledi zapis Sklepne misli ter povzetek, ki je preveden v nemški, italijanski in angleški jezik. Knjigo dopolnjujejo priloge, v katerih so objavljena v slovenski jezik prevedena pomembna pričevanja udeležencev vojne. Za pomoč bralcu pri spremljanju vsebine je priloženo 10 kartografskih prilog s prikazi vojnih operacij na soški fronti ter Državna topografska karta v merilu 1:50.000.

Knjiga je opremljena s slikovnim gradivom. Poleg gradiva, ki ga je prispeval gospod Galić, so prvič objavljeni dokumentarni posnetki iz foto-albuma »Spomin na vojno proti Italiji«, ki ga hrani Tolminski muzej.

Izdal Tolminski muzej, 2005
364 črno-belih strani

Jezik: slovenski, povzetek v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku

Avtorice prispevkov v drugi knjigi, dr. Petra Svoljšak, Darja Pirih in mag. Damjana Fortunat Černilogar opisujejo življenje vojakov in tegobe lokalnega prebivalstva ter vojaška pokopališča, ki so že kmalu po izbruhu bojev na Soči začela prekrivati številne travnike in pašnike. Iz priloženega seznama tolminskih žrtev je razviden krvni davek naselij na Tolminskem. Mnogi domačini so namreč kot vojaki, osebe v vojaški službi ali kot civilisti postali žrtve prve svetovne vojne. Prvič so na podlagi arhivskih virov izdelani in objavljeni tudi seznami padlih avstro-ogrskih vojakov na tolminskem mostišču 1915-1917, pri čemer je evidentiranih 11.780 znanih in neznanih avstro-ogrskih vojakov. Metodološka pojasnila k popisom padlih na območju XV. avstro-ogrskega korpusa je podal Lovro Galić.

Izdal Tolminski muzej, 2005
364 črno-belih strani

Jezik: slovenski

V zborniku je v treh vsebinsko različnih sklopih objavljenih 19 strokovnih besedil z različnih področij. Članki so nastali kot rezultat triletnega terenskega raziskovalnega dela srednješolcev in njihovih mentorjev v okviru Alpskega mladinskega raziskovalnega tabora, ki je potekal v Dolenji Trebuši v letih 1996-1998. V prvem sklopu so predstavljeni cilji in namen tabora ter delo po skupinah. V drugem, naravoslovno obarvanem sklopu je podan geografski oris območja, njegove geološke in geomorfološke značilnosti ter rastje. Tretji sklop pa prinaša različne članke s področja jezikoslovja, geografije, etnologije in zgodovine. Zbornik je tako celovit in obenem raznovrsten prikaz sicer majhnega, a izredno pestrega območja Tolminske, njegovega preteklega in današnjega življenja.

Izdal Tolminski muzej, 2003
288 črno-belih strani

Jezik: slovenski, povzetki člankov v angleškem jeziku

V knjigi so zbrani objavljeni in doslej še neobjavljeni teksti učiteljice, muzealke in etnologinje Marije Rutar iz Tolmina. Avtorica šestinštiridesetih v knjigi zbranih izrazito etnološko in domoznansko obarvanih tekstov je bila pobudnica za ustanovitev Tolminskega muzeja in kasneje tudi njegova dolgoletna sodelavka. Prečesala je celotno območje tedanje tolminske občine, si vestno zapisovala kar je videla in izvedela ter marsikaj od tega tudi objavila. Njeni teksti so v knjigi razdeljeni v tri večje sklope: prvi »Od tolminskega mesta …« govori o življenju v nekdanjem trgu Tolmin, v drugem z naslovom »… do breginjskih vasi« je predstavljeno življenje v vaseh od Trente do Šentviške planote. Tretji sklop podrobneje predstavlja njeno življenje in delo. Marijini zapisi o preteklem življenju Tolminske niso samo zanimivo branje, ampak tudi neizogibno študijsko gradivo za vse, ki se danes ukvarjajo s proučevanjem preteklosti.

Izdal Tolminski muzej, 2000
270 črno-belih strani

Jezik: slovenski

V knjigi je zbranih osemnajst zgodovinskih, domoznanskih in potopisnih člankov, ki jih je zgodovinar, arheolog in geograf Simon Rutar objavljal v tedanjem časopisju in so danes povprečnemu bralcu le težko dosegljivi. Tekste je izbral, uredil in z obsežnimi opombami dopolnil zgodovinar dr. Branko Marušič, ki je tudi avtor uvodnega besedila. Večina člankov obravnava pomembnejše dogodke iz zgodovine Tolminske, v treh pa je predstavljeno življenje v krajih na drugi strani današnje italijansko-slovenske meje.

Zbrani teksti so dopolnjeni s sedemindvajsetimi razglednicami krajev Tolminske iz časa pred prvo svetovno vojno ter drugim slikovnim gradivom.

Izdal Tolminski muzej, 2001
115 črno-belih strani

Jezik: slovenski

Zbornik je posvečen skladatelju, zborovodji in glasbenemu pedagogu Maksu Pirniku. V prvem delu je objavljenih 16 besedil, v katerih so o njem spregovorili njegovi znanci, učenci in sodelavci. V drugem delu pa so objavljeni referati, ki so bili leta 1982, ob Pirnikovi 80-letnici, predstavljeni na posvetu v Novi Gorici in govorijo predvsem o njegovem strokovnem delu na področju glasbe in glasbene pedagogike. Knjigo dopolnjujejo številne fotografije iz njegovega življenja.

Različni avtorji
Izdal Tolminski muzej, 2002
126 črno-belih strani

Jezik: slovenski

Kulturnozgodovinska pot po Mostu na Soči z bližnjo okolico je poimenovana Čez Most po modrost. Domačini namreč Most na Soči na kratko imenujejo kar Most, hkrati pa je kraj na mostova čez Sočo in Idrijco vezan že od davne preteklosti. Po poti nas spremlja sovica, ki v grški mitologiji pooseblja modrost. Sovico, upodobljeno na skifosu, grški posodici, so našli na Mostu na Soči med arheološkimi raziskavami leta 2001.

Evropska zgodovina pozna Most na Soči kot enega najkompleksnejših arheoloških najdišč jugovzhodnega alpskega območja in pravo arheološko zakladnico, zato je največji poudarek namenjen prav predstavitvi arheološke dediščine. Najdbe iz bronaste in železne dobe ter rimskega in zgodnje srednjeveškega časa so dokaz pomembnosti kraja skozi obdobje kar treh tisočletij. Vodnik nam predstavi tudi sakralne, zgodovinske, arhitekturne in tehnične spomenike v kraju ter velike osebnosti in njihove zasluge za dvig kulture slovenstva.

Označena kulturnozgodovinska pot je speljana po Mostu na Soči in vključuje še sosednji vasi Modrejce in Modrej. V nadaljevanju vodnika so ovrednotene zanimivosti iz vasi, ki obkrožajo Most na Soči (Drobočnik, Gorenji Log, Tolminski Lom, Kanalski Lom, Bača pri Modreju, Postaja in Kozmerice). Vodnik vključuje še turistične in druge informacije o kraju. 

Izdala LTO Sotočje in Tolminski muzej, 2005
80 barvnih strani

Jezik: slovenski, angleški   (Slovenska različica vodnika je razprodana!)

V knjigi Preklete vojne je Zdravko Likar, avtor številnih knjig o zgodovini in osebnostih Zgornjega Posočja, zbral pričevanja o ljudeh, ki so bili pahnjeni v različne vojne vihre.  Osredotočil se je predvsem na usode ljudi iz Posočja in Benečije, časovno pa sega knjiga vse do Napoleonovega pohoda v Rusijo leta 1812. Najobsežnejši del je posvečen obdobju prve in druge svetovne vojne, zadnji pa vojni na Balkanu ter še vedno trajajočim spopadom v Ukrajini.

Protivojni namen knjige je avtor pospremil z naslednjimi besedami: »Naj vam branje teh resničnih zgodba dà misliti. Sklenimo sami pri sebi, da se ne pustimo ujeti v spiralo nasilja. Spoštujmo drug drugega in v srcu dobro mislimo. Živimo na prelepem planetu in smo eden od drugega odvisni. Delajmo za mir, saj je mir poleg življenja samega največja vrednota človekovega obstoja!«

Izdala in založila: Fundacija Poti miru v Posočju

140 črno-belih strani, mehka vezava

Jezik: slovenski

Na pot med bralce se podaja nova domoznanska knjiga, ki bo zagotovo pritegnila zanimanje Breginjcev in njihovih po svetu raztepenih sorodnikov. Avtorica Marta Mazora je v njej objavila zgodbe in pripovedovanja, ki se jih marsikdo spominja iz svojih otroških let, ko je življenje v Breginjskem kotu teklo precej drugače kot danes.
Nabor besedil je pester, od prvoosebnih spominov avtorice in pripovedi posameznih avtohtonih Breginjcev do pesmi, molitvic in zagovorov, h katerim so se ljudje zatekali v strahu pred nesrečo. Zato knjiga ni zanimiva le za domačine, pač pa tudi za preučevalce izročila, etnologe, jezikoslovce ... V posebnih razdelkih v knjigi namreč najdemo tudi stare breginjske recepte za pripravo lokalno značilnih jedi in na koncu še kratek slovarček, kjer so zbrane "brginske basiede uod a do ž".

Izdala in založila: Krajevna skupnost Breginj, 2023

158 črno-belih strani, mehka vezava

Jezik: slovenski

Edinstvena pesniška zbirka Leona Oblaka postavlja v središče pesniškega ustvarjanja Javorco kot simbol miru in solidarnosti. Tako se pridružuje monografiji Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - sto let "bazilike miru" iz leta 2016 in pobarvanki Javorca iz leta 2021, ki o tem izjemnem spomeniku žrtvam nesmiselne vojne govorita vsaka na svoj način.

Leon Oblak v pesmih govori o tistih temah, o katerih razmišlja vsakdo, ki Javorco obišče: vojna, smrt, uničenje ... čemu? Spremni besedi sta napisala mag. Damjana Fortunat Černilogar in mag. Jernej Šček. Vsa besedila so prevedena v angleški, italijanski in nemški jezik, vizualno podobo zbirke dopolnjujejo umetniške fotografije Ubalda Trnkoczyja.

Knjiga je izšla v so-založništvu Celjske Mohorjeve družbe in Tolminskega muzeja. Izid je v okviru svojih aktivnosti, povezanih s Spominsko cerkvijo Sv. Duha v Javorci kot nosilko Znaka evropske dediščine, finančno podprla Občina Tolmin.

Izdala in založila: Celjska Mohorjeva družba in Tolminski muzej, 2023

152 črno-belih strani

Jezik: slovenski, angleški, nemški, italijanski

Pri tržaški založbi Mladika je izšla pesniška zbirka Boruta Rutarja, ki ga sicer poznamo predvsem kot zgodovinarja, preučevalca obdobja fašizma in organizacije TIGR. Tokrat se nam predstavlja s pesniškim prvencem, s katerim presega ozke okvirje znanosti. Avtor se s pesnenjem duhovno osvobaja, saj, kot pravi sam, "pesmi segajo tudi tja, kjer se naši zavesti predstavlja nedoumljivo, nepredvidljivo in neobvladljivo."

Izšlo pri založbi Mladika, Trst 2021

166 strani

Jezik: slovenski

Knjiga Klanec do doma 2 je zbirka 600 risb kmečkih hiš in 302 z njimi povezanih zgodb, ki nam jo v svoji maniri ponuja avtor Rafael Terpin. Na svojih poteh po Idrijskem, Cerkljanskem, Tolminskem in delu Trnovske in Banjške planote je v beležnice skiciral ali fotografiral, nato pa v ateljeju izrisal slikovite domačije in pokrajino, ki pred našimi očmi izginja. Mnoge hiše, ki so v tehniki risanja z mehkim svinčnikom predstavljene v knjigi, je do danes že preraslo grmovje, druge s težavo kljubujejo času. Knjiga je v bistvu hommage rovtarski krajini in njenim ljudem, ki jih na risbah resda ni, a se njihov trud, vztrajnost in spoštljivost do okolja zrcalijo v vsakem detajlu Terpinovih risb.

Avtor risb in besedil: Rafael Terpin

Izdala in založila Založba Bogataj, Idrija 2021

463 črnobelih strani

Jezik: slovenski

Tolmin kot središče po površini tretje največje občine v Sloveniji sicer ni veliko mesto, skriva pa marsikatero zgodovinsko ali naravno znamenitost, ki niti domačinom, ki dnevno hodijo po mestnih ulicah, ni vselej poznana. Zato je vodnik, ki nas s sliko in krajšim zapisom popelje med zanimive stavbe in spomenike v mestu in okolici, dobrodošel priročnik tako za domačine kot tudi obiskovalce Tolmina. Razdeljen je v štiri vsebinske sklope, začenši z zgodovino mesta, kateri sledita najprej sprehod po kulturno-zgodovinski poti po Tolminu in nato še v okolici, za konec pa tudi do naravnih zanimivosti v neposredni okolici mesta.

Avtor besedila: Radovan Lipušček

Izdalo Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina (DOR), Tolmin 2022

80 barvnih strani

Jezik: slovenski

Tolminski gasilci so svoj visok jubilej obeležili z izdajo knjige, v kateri avtor - tudi sam gasilec - z besedo in sliko predstavi zgodovino Prostovoljnega gasilskega društva Tolmin od ustanovitve do danes. Poleg kronološkega pregleda delovanja društva nam knjiga prinaša osvežitev spomina na nekatere večje dogodke, najsi gre za požare ali posredovanja ob elementarnih nesrečah, pri katerih je PGD Tolmin ljudem priškočilo na pomoč.

Avtor: Martin Šavli

Izdalo in založilo PGD Tolmin, 2021

113 barvnih strani

Jezik: slovenski

Avtor - pretanjen opazovalec in občudovalec domače pokrajine in življenja v njej - nas v knjigi popelje skozi zgodovino sirarstva na Tolminskem. Skromne možnosti preživetja v obsoški pokrajini so ljudi silile, da so svoj trud usmerjali v dejavnosti, ki so obetale boljši zaslužek. Ena takšnih je bila tudi prodaja mlečnih izdelkov na bližnjih trgih. Sirarstvo ima na Tolminskem sicer dolgo tradicijo, a izdelovanja dobrega, kvalitetnega sira so se morali tudi Tolminci učiti. O začetkih sirarstva in razvoju te dejavnosti vse do današnjih dni teče beseda v knjigi, ki jo bogatijo slikovno gradivo, prepisi delov arhivskih dokumentov in tabelarične ponazoritve. Dodan je še seznam manj znanih ali že pozabljenih domačih izrazov za mlekarska in sirarska opravila, orodja ipd.

Avtor: Vojko Žagar

Izšlo v samozaložbi, Tolmin 2017

268 barvnih strani

Jezik: slovenski

Most na Soči je ključno in najbolje raziskano arheološko najdišče v Zgornjem Posočju. Njegovo bogato preteklost že več kot poldrugo stoletje razkrivajo naključna odkritja in strokovna izkopavanja tako naselbinskih ostankov iz bronaste, železne in rimske dobe kot tudi pripadajočih grobišč.

V tej knjigi so predstavljena novejša odkritja na levem bregu Idrijce, kjer je že od konca 19. stoletja znano obsežno grobišče iz železne dobe. Na njegovem severnem obrobju je bilo z izkopavanji Tolminskega muzeja v letih 2000–2016 na treh lokacijah – Pucarjev rob, Repelc in Lipičarjev vrt – odkritih skupaj 88 grobov. Največ jih je iz železne dobe, vmes je bilo tudi ducat grobov iz rimske dobe in en iz zgodnjega srednjega veka. V njihovi neposredni bližini so bili odkriti še sočasna žganinska jama in kamnit zidec, pod njimi pa naselbinski ostanki iz pozne bronaste dobe.
Vsebina knjige je razdeljena v več sklopov. Najobsežnejši je prvi del, ki zajema arheološko analizo topografskih in stratigrafskih podatkov, opise grobov in pridatkov ter drugih ostalin. Sledi ovrednotenje najdb s tipološkega in kronološkega ter kulturnega vidika. Podana sta še časovno sosledje pokopavanja na posameznih lokacijah in interpretacija drugih ostalin. V zaključku so izpostavljene razlike in spremembe v načinu pokopa in grobnem kultu, importi iz drugih kulturnih provinc in povezave z njimi, ovrednoten je tudi pomen teh raziskav in novosti, ki dopolnjujejo arheološko sliko tega kraja.

Arheološkemu delu sledijo v drugem sklopu prispevki o odkritih organskih ostankih. Antropološka analiza kostnih ostankov iz grobov z opredelitvami starosti in spola pokopanih oseb dopolnjuje arheološka dognanja. Podrobno so obravnavani tudi živalski ostanki ter možne interpretacije njihove simbolne vloge v grobnem kultu in žgalnodaritvenih obredjih. Vključene so še arheobotanične raziskave s primerjavo makrobotaničnih ostankov z izbranih najdiščih posoške železnodobne skupnosti ter ugotavljanje izkoriščanja tedanjega naravnega okolja.

V zadnjem delu knjige so na 72 tablah grafično prikazani grobovi in najdbe.

Avtor: Miha Mlinar
Izdajatelj: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2020

335 barvnih strani

Jezik: slovenski, angleški

Knjigo sestavljajo trije sklopi razprav. Uvodna študija povzema ugotovitve posameznih razprav in jih vključuje v širši kulturnozgodovinski kontekst. Na ta način dobiva Most na Soči celovitejšo podobo, ki potrjuje njegovo mesto med najpomembnejšimi središči jugovzhodnoalpske halštatske kulture.
Prvi sklop razprav je posvečen kronologiji naselja in stavbarstvu ter drobnemu gradivu. Med kovinskimi najdbami prevladuje nakit, ter orodja in druge pripomočke, ki so jih prebivalci naselja uporabljali pri vsakdanjih opravilih. Obsežna je predstavitev lončenine. Analizirana je sestava lončarskih glin, narejena tipologija form in ugotovljeni so časovni razponi posameznih oblik.

V drugem sklopu so predstavljeni rezultati analize surovin, ki so jih prebivalci Mosta na Soči uporabljali za izdelavo predmetov. Najprej glinenih pustil, nato še brona, železa in kamna. Poleg sestave predmetov so podana možna izvorna območja surovin.

Tretji sklop zajema razprave o organskih ostankih. Najprej o lesu, ki so ga prebivalci Mosta na Soči uporabili za gradnjo svojih hiš. Predstavljene so tudi kulturne rastline, predvsem žita, ki so jih gojili, ter sadeži, ki so jih nabirali oziroma uvažali iz južnih krajev. V posebni študiji so obravnavani skromni ostanki tekstila. Sklop zaključuje obsežna razprava o kosteh živali, ki so jih v železni dobi redili v tem delu Posočja.

Uredila: Janez Dular, Sneža Tecco Hvala
Izdajatelj: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2018

510 barvnih strani

Jezik: slovenski, angleški

Most na Soči sodi med najpomembnejša prazgodovinska najdišča Evrope. Znano je postalo zlasti po veliki nekropoli iz starejše železne dobe, ki so jo raziskovali ob koncu devetnajstega stoletja in na kateri so izkopali čez 6000 grobov.

Hiter razvoj kraja je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vzpodbudil ponovna arheološka izkopavanja. Trajala so enajst let, v tem času pa je bilo na območju današnje vasi temeljito raziskano eno najpomembnejših železnodobnih naselij ne le pri nas temveč tudi na širšem jugovzhodnoalpskem prostoru.

Na začetku monografije je podan geografski oris kraja, temu pa sledi izčrpna zgodovina raziskovanj, ki ji je dodan seznam dosedanjih objav.

V osrednjem delu knjige so predstavljeni gradbeni izvidi šestintridesetih hiš, ki so bile odkrite v vzhodnem predelu današnjega Mosta na Soči.

Besedilo spremlja 229 načrtov in fotografij, ki odlično dopolnjujejo detajlne opise objektov.

V zadnjem delu monografije je na sto tablah predstavljeno drobno gradivo, ki je bilo najdeno v stavbah.

Avtorja: Drago Svoljšak, Janez Dular
Izdal: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2016

364 barvnih  strani

Jezik: slovenski, angleški

Četrti zvezek Tolminskega zbornika zaokroža prvo desetletje novega tisočletja. Ponuja pregled aktualnega življenja in dogajanja v občini Tolmin, odstira poglede v različno oddaljeno preteklost in raznovrstno ljudsko ustvarjalnost.

Izdala Občina Tolmin, 2010

588 barvnih strani

Peta knjiga Tolminskega zbornika, ki ga od leta 1956 izdaja Občina Tolmin, prinaša več kot 60 prispevkov različnih avtorjev. Predstavlja raznolikost Tolminskega in ga osvetljuje s kulturnega, prosvetnega, zgodovinskega, razvojnega in geografskega vidika.

Zaradi visokih obletnic, ki smo jih obeleževali v obdobju od izida zadnjega zbornika, med zapisi izstopata veliki tolminski punt in prva svetovna vojna. Muzealci se pohvalijo z lastnima obletnicama, pridružujejo se jim konservatorji s predstavitvijo najnovejših temeljitih obnov nepremične dediščine. V obsežni knjigi najdemo še prispevke o hišnih imenih in priimkih, najnovejših arheoloških odkritjih, pomembnih posameznikih, megalomanskih načrtih za izrabo vodne sile, tolminski gimnaziji, nekdanjih poteh, ljudskem izročilu ter še marsičem drugem. Posebna poglavja so namenjena desetletnemu obdobju dela tolminske občinske uprave, turizmu, literarnemu ustvarjanju ter predstavitvi dela lokalnih društev in organizacij.

Izdala in založila Občina Tolmin, 2020
Uredil Zdravko Duša

675 barvnih strani
Jezik: slovenski

V tolminskem Društvu DOR so se leta 2014 odločili pripraviti ponatis Zbornika Tolminskega gledališča, ki ga je gledališče izdalo leta 1959 ob jubilejni 250. predstavi. V Zborniku so zbrani članki o delovanju gledališča in statistični podatki o odigranih predstavah ter obisku. Lep spomin na nekdanje gledališko ustvarjanje v Tolminu pa so tudi številne objavljene fotografije s predstav.
Ponatisnjenemu Zborniku so dodani krajši zapisi članov uredniškega odbora, ki osvetljujejo pomembno vlogo Tolminskega gledališča v težkih časih po koncu druge svetovne vojne.

Izdalo in založilo Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina, 2014

56 črno-belih strani

Jezik: slovenski

V drobni knjižici, ki jo je pripravilo Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina, so zbrane stare hišne številke in hišna poimenovanja, po katerih so se včasih ljudje poznali med sabo. Gre za zanimiv dokument, ki je lahko koristen pripomoček, ko brskamo po preteklosti rodbin ali posameznikov. Knjižica se omejuje na sam Tolmin in naredi nekakšen "posnetek" mesta leta 1914. Hiše si sledijo po hišnih številkah, pri čemer je hišnemu imenu dodana še kakšna anekdota iz ljudskega spomina, kjer seveda obstaja. Seznam dopolnjujejo stare fotografije, dodan pa je tudi katastrski načrt mesta iz časa pred prvo svetovno vojno.

Izdalo in založilo Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina, 2014

17 barvnih strani in kartografska priloga

Jezik: slovenski, z dodanimi "tminskimi" izrazi

Društvo DOR Tolmin je v želji, da ne utonejo v pozabo, v knjigi zbralo spomine na športno življenje ter druženje ob športnih aktivnostih v Tolminu v času po drugi svetovni vojni. Zgodovina Športnega društva Tolmin, ki se je leta 1952 preoblikovalo v TVD Partizan in je postalo glavno stičišče mladih od otroštva do odraslih let, je predstavljena skozi spomine sedmih avtorjev, ki so bili nekoč člani društva.
Knjigo dopolnjuje bogato fotografsko gradivo iz arhivov in zasebnih zbirk.

Izdalo in založilo Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina, 2019
96 črno-belih strani

Jezik: slovenski

Knjiga pesmi in spominskih zapisov Iva Kurinčiča iz Idrskega pri Kobaridu nam predstavlja vasico ob Soči v času avtorjevega otroštva in mladosti. Skozi 21 pesmi in 22 zgodb Kurinčič obuja spomine na minuli čas, obenem pa z izvirnim dokumentarnim gradivom in fotografijami osvetljuje življenje več generacij, ki so se zvrstile v času od začetka 20. stoletja do potresnega leta 1976.
Besedila in pesmi v knjigi dopolnjujejo fotografije z etnografsko vsebino in slike akademske slikarke Stanke Komac Šraj, ki so nastale še pred usodnim potresom in prikazujejo podobe Posočja, kakršnega danes ni več.

Izšlo v samozaložbi, Idrsko 2019

124 barvnih strani

Jezik: slovenski

"Kobariška republika je eno izmed prelomnih dogajanj v obdobju druge svetovne vojne, natančneje narodnoosvobodilnega boja na tleh zahodne Slovenije. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je v času splošne partizanske vstaje na Primorskem nastalo obsežno osvobojeno ozemlje, ki je imelo središče v Kobaridu. Poleg temeljnih vojaških in obrambnih so se na osvobojenem ozemlju opravljale tudi politične in druge družbene naloge v pogojih, ko je pretila stalna nevarnost, da nemški vojaški vdor zamenja svobodo z okupacijo." S temi besedami je knjigo na pot pospremil zgodovinar dr. Branko Marušič in obenem poudaril, kako važno je obuditi spomin na viharne dni jeseni 1943 in takratni čas vključiti v razmišljanja in dejavnosti naših dni.
Avtor knjige Zdravko Likar se je temu obdobju naše zgodovine temeljito posvetil. V knjigi najprej opiše splošno situacijo tistega časa, nato pa na osnovi različnih dokumentov in pričevanj podrobno razdela ustroj in delovanje Kobariške republike. Posebej izpostavi tudi osebnosti, ki so bile zaslužne za njeno ustanovitev in delovanje. Dodan je obsežen seznam virov in literature, vsebino dopolnjujejo črno-bele fotografije.

Založnika:
Fundacija Poti miru v Posočju
Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin

Leto izdaje: 2018
157 črno-belih strani

Jezik: slovenski

Knjiga izpod peresa častnega poveljnika Gasilske zveze Gornje Posočje in dolgoletnega poveljnika Gasilske zveze Tolmin Viktorja Kavčiča prinaša zanimivo predstavitev sv. Florjana, svetnika, ki so ga za svojega vzeli gasilci. Avtor se je poglobil v zgodbo svetnika in raziskal, od kod ta lik izvira, kako so ga skozi zgodovino častili in tudi kako je uradno postal zavetnik gasilcev. Dopolnil jo je s številnimi barvnimi fotografijami.

Izdala in založila Gasilska zveza Tolmin, 2018
98 barvnih strani

Jezik: slovenski

Ob 100-letnici preboja soške fronte je v založbi Ustanove "Fundacija Poti miru v Posočju" izšla monografija z naslovom Cvetje - Mengore, v viharju vojne 1915-1917, ki obravnava eno pomembnejših bojišč soške fronte.

Avtor knjige Lovro Galić se je kot izjemen poznavalec vojaškega dogajanja na soški fronti odločil za celovit in podroben pregled dogodkov v delu Posočja, ki je v vojaški literaturi poznan kot Tolminsko mostišče. Pri tem je ubral kar najbolj objektiven pristop: pripovedni del kronike dogodkov je dopolnil z objavo arhivskega gradiva (vojaških poročil, dokumentov, načrtov), ki je bilo za ta namen skrbno prevedeno. O obravnavanem času in prostoru pa veliko povedo tudi številne priložene fotografije.

Izdajatelj in založnik: Fundacija Poti miru v Posočju, 2017
424 črno-belih in barvnih strani

Jezik: slovenski

Ob 300-letnici velikega tolminskega punta je na knjižne police prišla nova izdaja Pregljevega romana Tolminci, ki skozi literarno pripoved osvetljuje življenje in dogodke tistega časa. Zgodovinski roman je tokrat lično oblikovan in obogaten z barvnimi ilustracijami akademskega slikarja Rudija Skočirja.

Izdala Buča, Šmarje-Sap, 2013
Barvni tisk, 244 strani

Jezik: slovenski

V času konstituiranja slovenske kulturne identitete na Goriškem so tolminski punt in dogodki leta 1713 odigrali zelo pomembno vlogo. Vse od takrat dalje je bilo znanstveno in drugo ukvarjanje s puntom vedno tudi otrok časa, v katerem je nastalo. Nenazadnje to dokazujejo tudi številni inovativni dogodki leta 2013. Tudi prispevki v tem zborniku so združili znanstvenike različnih generacij in usmeritev, ki so gibanje leta 1713 predstavili v novih dimenzijah in okoliščinah.

Izdala Zgodovinsko društvo za severno Primorsko in Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014
173 strani, črno-bel tisk

Jezik: slovenski, povzetki v angleškem ali italijanskem jeziku

Izdala kult. skupnost Tolmin, 1975
509 č/b in barvnih strani, slovenska izdaja

Izdala občinska konferenca SZDL Tolmin, 1980
496 č/b in barvnih strani, slovenska izdaja

Izdala Občina Tolmin, 1997
552 č/b in barvnih strani, slovenska izdaja

Izdala Občina Tolmin, 1999
114 barvnih strani, slovenska izdaja

Izdala LTO Sotočje, 2002
Barvni tisk, slovensko–angleška izdaja, slovensko–italijanska izdaja, slovensko–nemška izdaja, slovensko–francoska izdaja