Ingot "Ramo secco"

Ramo secco

Predhodniki prvega pravega denarja so bili polizdelki iz različnih zlitin, imenovani ingoti. Zelo lep primerek tovrstnega plačilnega sredstva hrani tudi Tolminski muzej. Izkopan je bil leta 2002 na ledini Repelc na Mostu na Soči. Izdelan je v dvodelnem kalupu in tehta 956 gramov, večji ploskvi pa krasi motiv, ki spominja na suho vejico (it. ramo secco). Kemijska analiza predmeta je pokazala, da je bil vlit iz bakrove in svinčeve zlitine, ki je poleg sicer bolj pogoste baker-železove zlitine značilna za tovrstne ingote s prostora zahodne Emilije v Italiji.

Ingot z Mosta na Soči se od ostalih razlikuje po redki posebnosti. V ozko špranjo na gornji površini je bil za časa njegove uporabe vrinjen majhen, a za datacijo zelo pomemben kos oglja. Radiokarbonska analiza tega koščka je ingot natančno umestila v zadnje desetletje 5. stoletja pr. n. št., ko so bila predmonetarna sredstva tega tipa najbolj razširjena. Posoška železnodobna aristokracija je torej usluge in dobrine že v tistem času najverjetneje plačevala s »pradenarjem«, to pa kaže na močan stik tukajšnjih prebivalcev s sočasnimi italskimi kulturami.