Kamba

Ovčja kamba

Na Bovškem je bila zaradi strmega gorskega sveta od nekdaj razširjena predvsem reja mlečne drobnice. Ovce in koze so namreč lahko pasli tudi na odmaknjenih visokogorskih pašnikih, ki za rejo goveda niso bili primerni.

Planinska paša in z njo povezana predelava mleka je na Bovškem prisotna že vsaj od 15. stoletja. S sezonsko selitvijo drobnice na visokogorske pašnike so tukajšnji prebivalci premišljeno izkoriščali naravne možnosti in vire ter zagotavljali dovolj krme tudi za večje črede živali. Da je bilo delo lažje, so sodelovali tako pri paši kot pri predelavi mleka v sir in druge izdelke. V stoletjih načrtne vzreje so z odbiranjem najboljših živali vzgojili tudi avtohtono pasmo, tako imenovano bovško ovco.

Živali vodnice so imele med pašo okrog vratu obešene »kambe« z zvoncem, na katerih je bilo pogosto vrezano posebno hišno znamenje. Ovratnica za drobnico na fotografiji izvira iz Bavšice. V Tolminskem muzeju se hrani od leta 1971.