Kip Matere Božje

Mati Božja z Jezusom

Eden prvih predmetov v zbirki Tolminskega muzeja je bil manjši lesen kip Matere Božje z Jezusom. Muzej ga je odkupil leta 1951, torej kmalu po ustanovitvi, v vasi Polje na Šentviški planoti. Kdo in zakaj je kipec izdelal, ni znano, na podstavku vrezana letnica pa priča, da je bil izdelan leta 1714, le leto po znamenitem tolminskem puntu.

Šentviška planota je bila eno pomembnejših žarišč tolminskega kmečkega uporništva. Od enajstih s smrtjo kaznovanih vodij tolminskega punta so kar trije prihajali s Šentviške planote. Na Planoti je kot duhovnik služboval tudi brat osovraženega pobiralca davkov Jakoba Bandlja, ki je bil med glavnimi krivci za izbruh kmečkega upora. Preprost kipec, delo domačega rezbarja, je zato morda nastal kot priprošnja k Bogu za milostno kaznovanje zaprtih tolminskih kmetov ali kot zahvala za srečno vrnitev koga izmed njih.