Petkov bogc

Petkov bogc

Del bogate umetnostnozgodovinske zbirke Tolminskega muzeja je 140 centimetrov visok lesen kip Kristusa s prekrižanimi in zvezanimi rokami, poznan pod imenom Petkov bogc. V muzej ga je leta 1961 prinesla tedanja muzealka Marija Rutar. Pred tem se je nahajal v Poljubinju, v vogalni niši hiše, kjer se je po domače reklo Pri Petku.

Ustno izročilo pravi, da so to obcestno kapelico postavili furmani iz bližnje vasi Ljubinj, ki so z vozovi s konjsko vprego vozili blago v Gorico, Trst in Čedad. Takrat je nekdanja cesta proti Ljubinju vodila mimo Petkove hiše. Pri hiši se je začela strmo vzpenjati in vodila po grapi do domačije pri Sokolu ter nato naprej do vasi. Ljubinjci so pred vzponom v hrib pri Petku prepregali vozove ali jih, če jih niso potrebovali, puščali v bližnjem kozolcu. Ker je bilo prevozništvo pogosto zelo težko in nevarno delo, so na mestu, od koder so odhajali na pot in se srečno vračali domov, v zahvalo ali kot priprošnjo k Bogu postavili kapelico s kipom Kristusa.

Avtor kipa ni znan, letnica 1730, ki je bila v preprosto poslikani stenski niši vidna še po drugi svetovni vojni, pa nakazuje na čas, ko je bilo znamenje izdelano. Kip Petkovega bogca je najbrž še starejši in predstavlja furlansko-romansko kiparsko tradicijo tega prostora.