Velikonočni pirhi

Barvana velikonočna jajca

Pirhi, barvana in okrašena jajca, se kot ena velikonočnih šeg na Slovenskem pojavljajo od 16. stoletja dalje. Kokošja jajca simbolizirajo rodovitnost in novo življenje. V začetku so jih zgolj barvali, od 18. stoletja pa se uveljavljajo še drugi načini krašenja.

Nekdaj so barvo pridobivali iz naravnih barvil. Najpogosteje se je uporabljala rdeča barva, ki so jo pridobivali iz »pražiljke« oziroma brazilskega lesa. Češminove korenine in žafran so jajca obarvali rumeno, mešanica jelševega in češnjevega lubja je dala sivkasto rdečo, jelševega in hrastovega lubja pa črno barvo. Največkrat pa so jajca skuhali v čebulnih olupkih in tako dobili rjavo-rumene ali rdečkasto obarvane pirhe.

V Posočju so za dodatno krašenje jajc pogosto uporabljali batik tehniko. Želeni vzorec so na jajce narisali s pomočjo »pogelce«, manjše palčke s priostreno konico petelinjega peresa na koncu. Pomakali so jo v staljen vosek in nato z njo risali po jajcu, narisano pa je po barvanju ostalo neobarvano. Najbolj priljubljeni so bili cvetlični in geometrijski vzorčki ter srčki, ponekod so jim dodali še kratek verz, kratico IHS ali napis »aleluja«.