Ženske pričeske

Pripomočki za izdelavo ženskih frizur

Skrb za primeren zunanji izgled posameznika je prisotna v vseh zgodovinskih obdobjih in pri vseh družbenih stanovih. Kaže se v kulturi oblačenja, nošenju nakita, skrbi za higieno telesa in urejenosti pričesk.

Pred prvo svetovno vojno so imele ženske dolge lase, ki so jih spletale v eno ali dve kiti. Pri mlajših deklicah so bile kite spuščene, starejša dekleta in žene pa so jih na zatilju spenjale v kolač ali si jih v obliki svitka ovijale okrog glave. Za spenjanje kit so uporabljale železne, roževinaste ali lesene lasne sponke, ki so jih na Tolminskem imenovali »frkete«. Mlajša, še neporočena dekleta, so ob nedeljah in posebnih dneh pod svitek zatikala tudi roževinast ali kovinski okrasni glavnik. V kite, ovite okrog glave, pa so zatikale »haberle«. Tako so rekli dolgim lasnim iglam, ki so bile okrašene z rdečimi steklenimi jagodami ali z iz blaga izdelanimi pentljami - »čuškami«. Trdno spletene lase so si nekatere utrjevale še s sladkorno vodo, tako da je bila pričeska obstojna čim dlje in da noben las ni ušel po svoje; v soboto ali nedeljo napravljena pričeska je namreč morala zdržati cel teden.

Pred drugo svetovno vojno se je začela tudi v Posočju uveljavljati nova moda. Pojavile so se prve kratke ženske pričeske, nekatera dekleta in žene pa so se že opogumile in svoje ravne lase »zafrlele«. Valovito nakodrane pričeske so si ustvarile s posebnimi, na ognju segretimi kleščami. Če takšnih klešč niso imele, so mokre ali s sladkorno vodo utrjene lase navijale na lesene ali papirnate navijalke. Nakodranost so dosegle tudi s spletanjem las v več manjših kit; ko so jih čez čas podrle, so lasje še nekaj časa ostali valovito nakodrani. Tudi dotlej zapovedano prečo po sredini glave začnejo med obema vojnama zamenjevati spredaj kratko pristriženi lasje.